Sedem je pravljično število. Pojavlja se tako v ljudskih kot umetnih pravljicah. V tem prispevku nadaljujem s predstavitvijo nekaj svojih predavanj in gradiv, povezanih z ljudskim izročilom, slovenskimi običaji in tradicijo. Spoštujmo jo, sicer se bo izgubila …
Čar vode v slovenskem ljudskem izročilu
Naš človek je nekdaj vodo – vir življenja – znal ceniti mnogo bolj kot mi danes. S tihim spoštovanjem in hvaležnostjo je ob novem letu krasil vodnjake s smrečjem in vodi prinašal cvetje, jabolka, sveče in kruh – v zahvalo. Danes ne verjamemo, da binkoštna rosica prinese lepa lica in posmehovali bi se stari šegi, da je o kresu treba škropiti dekleta z vodo in jim tako zagotoviti ženine. Pretekli rodovi so znali varovati vodo in so nam zato zapustili čiste, bistre reke in sporočilo, da je voda svetinja. Naš rod ne misli več tako, zato nam iz onesnaženih rek niso zbežale le vile in povodni možje, ampak bežijo tudi že ribe in raki.
Čar lesa v slovenskem ljudskem izročilu
Od nekdaj je človek namenjal pozornost raznim drevesom, jih po božje častil, posvečal bogovom in spoštoval kot svete. Z vero v moč drevesa in raznimi čarodejnimi dejanji je poskušal pridobiti srečo, se izogniti nesreči, izvedeti za prihodnost in vplivati na naravne sile – pospešiti je želel prihod pomladi, pregnati nevihto s svojega polja in pomagati soncu v njegovi bitki s temo in mrazom. Ta prastara vera v moč drevesa je še danes zavestno ali nezavedno prisotna v našem vsakdanu. Še danes potrkamo po lesu, ne da bi se zavedali, da s tem prebujamo starega dobrega lesnega duha, ki že tisočletja prebiva tam.
Čar rastlin v slovenskem ljudskem izročilu
Rastline so od pradavnine polne čarodejnih moči. Kresne rastline odganjajo nevihte, bodeča neža napoveduje vreme, bršljan pripomore k lepoti, deteljica k sreči, česen obvaruje pred uroki, brin odganja čarovnice, leska pokaže zaklad, žegnan les z velikonočne butare prinese dobro letino, nagelj izpoveduje fantovo ljubezen, bezeg dekletu priskrbi ženina …
Od pradavnine človek veruje v čarodejno moč rastlin in svetost dreves.
Za posamezno (ali več) predstavitev pišite na dusica@kunaver.com. Seznam knjig in gradiv najdete na spletni strani društva Naše gore list.
Dušica Kunaver (dusica@kunaver.com)
Trackbacks/Pingbacks