Strokovnjaki v zadnjih letih ugotavljajo, da smo se ljudje bolj zmožni vseživljenjsko učiti, kot je veljalo do nedavnega. Res ima vsak posameznik drugačne genetske danosti, a izkušnje, trening, učenje in osebna zavzetost bistveno vplivajo na njegov razvoj in uspeh. Kako ključna je v življenju miselna naravnanost v rast in razvoj oz. prožna miselnost (»growth mindset«), je po več kot 30 letih raziskovalnega dela utemeljila ameriška socialna psihologinja, dr. Carol Dweck, profesorica na univerzi v Stanfordu.

Skozi raziskovanje učenja in motivacije je ugotovila, da nekateri ljudje verjamejo, da lahko svoje sposobnosti bistveno razvijejo s predanostjo in trdim delom. Posledica tega njihovega prepričanja je visoka motiviranost za spoznavanje in odkrivanje novega. Pri tem so se zmožni z reševanjem določenega problema intenzivno ukvarjati daljše obdobje in vztrajati tudi takrat, ko jim ne gre dobro. V učenje in preverjanje različnih novih možnosti vloženi napor pa na možgane deluje enako kot športni trening na mišice: krepijo se, ker nastajajo nove povezave. Naprezanje pri učenju tako resnično dviguje inteligentnost, izjave mnogih učiteljev, da »se učimo zase«, pa dobivajo potrditev v nevroznanosti.

Kaj je prožna miselnost in zakaj je vredna pozornosti v IO, so spoznavali predavatelji in sodelavci CDI Univerzum na andragoškem zboru 9. julija. Seznanili so se z značilnostmi prožne miselnosti, nato pa so se preizkusili tudi v delavnici. Oblikovali so sporočila, ki spodbujajo notranjo motivacijo pri učečih se odraslih, jih pripravljajo na vlaganje naporov v učenje, opogumljajo v kriznih trenutkih in ustvarjajo varno, pozitivno vzdušje za učenje. Razmišljali so o naslednjih vprašanjih:

  • Kako posredovati učečemu se visoka pričakovanja, ne da bi ga s tem spravili v stisko?
  • Kako se z njim pogovarjati, kadar se pripravlja na učenje?
  • Kako ga spodbujati, da ne obupa, ne da bi mu vzbujali lažno upanje?
  • Kako ga nagovoriti, da bo resnično razumel, da je osrednja oseba svojega učenja in doseganja uspeha on sam?

V ustvarjalnem vzdušju je nastalo veliko pozitivnih sporočil, utemeljenih na prožni miselnosti, porodila pa so se tudi nova vprašanja. Možnosti za širjenje prožne miselnosti v IO in morebitne ovire pri tem smo v neformalnih pogovorih tehtali še dolgo po zaključku delavnice.

Kako lahko sami prepoznamo svojo miselno naravnanost? Preverimo stališči do dveh trditev.

  • Inteligenca je nekaj zelo osnovnega, česar ne moremo bistveno spremeniti.
  • Lahko se naučimo novih stvari, ne moremo pa dejansko spremeniti, kako inteligentni smo.

Če se s katero strinjate, je za vas značilna toga miselnost. Ne skrbite, večinoma je tako. Prav vsi pa lahko razvijemo prožnost, ki nam lahko bistveno izboljša odnos do življenja in učenja. Dr. Carol Dweck, ki je sama opravila pot iz toge v prožno miselnost, pravi, da je njeno življenje zdaj bogatejše, postala je pogumnejša in bolj odprta oseba. Zaveda se, kako dragoceno je vseživljenjsko ohranjanje želje po učenju in odkrivanju, ne da bi se nenehno bali, da ne bomo videti dovolj pametni.

K raziskovanju prožne miselnosti vabim vse, ki prepoznavate njen potencial v IO.

Nevenka Alja Gladek (alja.gladek@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog