Konferenca Angažirana univerza v dolgoživi družbi 2024 je bila v petek, 8. novembra, na FF. Osredotočila se je na inovativne strategije izobraževanja starejših na univerzah. Organizatorji prvega tovrstnega dogodka v Sloveniji so želeli povezati raziskovalce in raziskovalke s strokovnjaki v praksi, da bi skupaj kritično premislili o novem staranju in njegovih posledicah za ljudi.
Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine. Avtorji in avtorice so predstavili svoje raziskave in izkušnje dobrih praks. V tretji delovni skupini smo vodja CAF in projekta FACE Monika Šparl, članica CAF-a Violetta Bottazzo ter avtorica prispevka predstavile Inovativno prakso medgeneracijskega učenja v lokalnem okolju: projekt FACE.
Predstavljeni projekt temelji na t. i. borzi znanja, ki omogoča izmenjavo znanj, veščin in storitev med generacijami brez finančnega povračila. Nastal je leta 2021 pod okriljem CAF, ki je partner UL pri razvoju starosti prijazne univerze (Modra fakulteta). Nosilec projekta, ki ga financira MOL, je Dom starejših občanov Fužine.
Projekt FACE je plod akcijskega raziskovanja vodje CAF. Ob spoznavanju dolgoživosti in pomena aktivnega staranja se je začela spraševati, kako spodbuditi aktivno staranje starejših. Tisti, ki obiskujejo CAF, so namreč le prejemniki znanja, ne pa tudi njegovi snovalci.
Udeleženci se lahko povežejo na spletni strani mismoface.si. Starejši predstavijo svoje znanje, veščino ali storitev in opredelijo, kaj si želijo v zameno.
Zainteresirani posamezniki oddajo povpraševanje, vodja CAF-a pa jih poveže s ponudniki. Vsebine srečanj so povezane s praktičnimi veščinami za vsakdanje življenje, kot so kuhanje ali uporaba pametnega telefona. Najpogosteje sodelujejo mlajši, starejši in študentje, pa tudi upokojenci, ki tako širijo svojo socialno mrežo.
V svoji magistrski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Nives Ličen sem raziskovala učinke projekta. Izkazalo se je, da srečanja pozitivno vlivajo na mlade in starejše, da pripomorejo k širjenju podobe aktivne starosti. Mladi pridobijo pozitiven pogled na starost, starejše in se znebijo starostnih stereotipov. Naslednji prepoznani učinek na mlajšo generacijo je bil prenašanje nesnovne kulture dediščine. Starejši pa so poročali o splošnem dobrem počutju ob mlajših, občutku koristnosti ob predajanju znanja in izkušenj ter širjenju socialne mreže.
Rada predajam znanje. To me izpolni. Pa tudi počutiš se koristnega. Jaz tega ne bi zamenjala za nobeno stvar. To je pa veliko vredno, da si še živ in potreben.
Projekt je zaživel s pomočjo donacije. Zato je cilj za nadaljnji razvoj povezan predvsem s pridobitvijo stalnega vira financiranja in zaposlitvijo kadra za vodenje dejavnosti. Izvajalci si prizadevajo, da bi z ustrezno profesionalno podporo projekt nadgradili in razširili. Tako bi dolgoročno prispevali h gradnji bolj inkluzivne in trajnostne skupnosti.
Vabljeni, da si preberete e-zbornik povzetkov konferenčnih prispevkov.
Teja Dušak (teja.dusak@acs.si), ACS
