Želite preveriti, kakšno je vaše psihološko blagostanje? Vabimo vas, da odgovorite na vprašalnik. Pripravljamo namreč raziskavo, v kateri želimo preveriti, kakšno je prevladujoče psihološko blagostanje različnih skupin prebivalcev Slovenije.
Kaj je dobro življenje?
O tem so se spraševali že antični misleci. V tem obdobju sta se izoblikovali dve perspektivi, ki sta vplivali na sodobni koncept pozitivnega duševnega zdravja oz. psihičnega blagostanja/dobrobiti. Prva, temelječa na ideji Aristippusa iz Cyrene, je poudarjala, da je zdravo ter izpolnjeno, torej kakovostno življenje, tisto, v katerem posameznik doseže maksimalno količino sreče in užitka. Vrhovni cilj življenja je hedonizem. Temu pogledu se je nekoliko pozneje zoperstavil Aristotel, ki je menil, da kakovost življenja ni v povečevanju užitka, pač pa v zmožnosti uresničitve lastnih potencialov, v samoaktualizaciji oz. v izražanju vrlin. Proces je razumel kot nekaj vseživljenjskega in ga poimenoval eudamonia. Izraz je sestavljen iz besed: eu (ki pomeni dobro) ter daimon (ki pomeni duh).
Iz zgodnjih, filozofskih, pogledov na blagostanje sta se pozneje v psihologiji razvili dve teoretski in raziskovalni smeri. Prva je v središče zanimanja postavila čustveni vidik blagostanja (emotional well-being) in ga opredelila kot maksimiranje pozitivnih in minimiziranje negativnih čustev. Druga smer je interes usmerila v dva druga pogleda: psihološko in socialno blagostanje. Prvega avtorji opredeljujejo kot optimalno funkcioniranje in samouresničitev posameznika, drugega pa kot posameznikovo sprejemanje kakovosti lastnih odnosov z drugimi ljudmi in skupnostjo.
Slika prikazuje področja psihičnega blagostanja (pozitivnega duševnega zdravja) ter pripadajoče dimenzije.
Blagostanje sestavlja več med seboj povezanih področij
Pozitivno duševno zdravje oz. blagostanje torej sestavljajo tri večdimenzionalna področja.
- Doživljanje sreče: oseba se počuti srečno.
- Doživljanje pozitivnih čustev: oseba doživlja hvaležnost, umirjenost, zadovoljstvo, veselje, počuti se polno življenja.
- Splošno zadovoljstvo z življenjem: oseba doživlja zadovoljstvo s celotnim življenjem ali posameznimi področji.
Psihološko blagostanje obsega šest dimenzij:
- Samosprejemanje, tj. pozitiven odnos do sebe ter svoje preteklosti, zavedanje različnih vidikov sebe ter sprejemanje lastne realnosti.
- Obvladovanje okolja, tj. zmožnost uravnavanja kompleksnih situacij, prilagajanja in izbire okolja, ki je usklajeno s posameznikovimi potrebami.
- Pozitivni odnosi, tj. zmožnost vzpostavljanja in ohranjanja toplih, zaupnih, zadovoljujočih odnosov, zmožnost empatije in intimnosti.
- Osebnostna rast, tj. vpogled v lastne potenciale, želja po osebnostnem razvoju, odprtost za nove izkušnje, ki predstavljajo izziv.
- Avtonomija, tj. samo-usmerjanje oz. samouravnavanje, ki temelji na socialno sprejemljivih notranjih standardih; posameznik je odporen na raznovrstne socialne pritiske.
- Smisel življenja, tj. posedovanje ciljev in prepričanj, ki odražajo posameznikovo življenjsko usmeritev oz. doživljanje, da ima življenje smisel, pomen.
Socialno blagostanje obsega pet dimenzij:
- Socialno prispevanje, tj. doživljanje, da je posameznik koristen družbi ter da je njegov prispevek cenjen s strani drugih.
- Socialna integracija, tj. doživljanje vključenosti, pripadnosti ter podpore s strani skupnosti.
- Socialna aktualizacija, tj. prepričanje, da imajo posamezniki, različne družbene skupine in družba kot celota potencial in se lahko pozitivno razvijajo; uresničitev svojih potencialov v skupnosti.
- Socialno sprejemanje, tj. pozitivno stališče do ljudi ter zaupanje vanje; razumevanje in sprejemanje različnosti in kompleksnosti v družbi.
- Socialna koherentnost, tj. zanimanje za družbo in procese v družbi ter doživljanje, da sta družba in kultura na neki način modri, logični, predvidljivi in pomembni.
Vprašalnik je sestavljen iz treh delov in nekaj dodatnih vprašanj. Meri različne vidike psihološkega blagostanja. Je anonimen, reševanje vam bo vzelo približno 10 minut časa, nam pa bo v veliko pomoč pri načrtovanju različnih projektov. Vabimo vas k sodelovanju in se vam iskreno zahvaljujemo.
Dr. Tanja Rupnik Vec (tanja.rupnik.vec@acs.si), ACS
