Projekt PCVIZ je bil zasnovan v 2021, pričel se je leto pozneje, letos je bil zaključen. Svoj razvoj nadaljuje v naših glavah in vsakdanjem ravnanju, tudi pri delu. Pri nastajanju izdelkov je sodelovalo več kot sto zunanjih sodelavcev, ekspertov in zanesljivih partnerjev. Za to se želim vsakemu posebej tudi javno zahvaliti.
Morda ste bili del projekta tudi vi. npr. kot udeleženec številnih kratkih spletnih usposabljanj, naslovljenih ABC okoljskega učenja, izobraževanja z naslovom Alpska šola ali daljšega rezidenčnega programa Osnove podnebnega izobraževanja odraslih ali obširnega testiranja nove metode učenja – občanske znanosti. O tej lahko več preberete v članku tako v angleščini kot slovenščini. O dogajanju smo poročali tudi v e-Novičkah. Udeležili smo se konference Pedagoškega inštituta in v zborniku na straneh 62–63 objavili prispevek.
V knjižnici ACS so nove publikacije, številne med njimi edine v Sloveniji. Vabimo vas, da našo ustanovo obiščete tudi ob drugih priložnostih, ne le zaradi usposabljanj. Privoščite si izposojo in preberite strokovno gradivo, ki vam bo pomagalo utreti pot okoljskemu izobraževanju in podpreti učenje prihodnosti.
V soavtorstvu z zunanjimi sodelavci so nastala nova gradiva
Objavili smo jih na spletni strani Znamenja trajnosti. Če posodobljene izdaje knjige Znamenja trajnosti niste prevzeli na LPoIO v Portorožu, se nam oglasite po e-pošti ali potrkajte na vrata moje pisarne.
Druga knjiga že z naslovom opozarja na to, da je ravnotežja težko doseči, a jih zlahka porušimo. Imenuje se namreč Krhka ravnotežja in je namenjena doslej nepoznani ciljni skupini. Do nje lahko pridete na prej omenjena načina. V okviru projekta smo pripravili tudi tretjo. Čakamo na možnost njene nadgradnje (tudi z didaktičnimi orodji), saj obravnava vodo. Ta nujni pogoj preživetja je element vseh ekosistemov, nudi možnost transporta, daje energijo. Žal je tudi vir katastrof, kadar je te energije preveč. Luči sveta ne bo ugledala v okviru projekta in še nima naslova.
Študijski krožki – dobra praksa zelenega izobraževanja
Projekt PCVIZ je omogočil nadgradnjo dosedanje prakse zelenega izobraževanja, česar smo še posebej veseli. ACS je moral namreč analizirati prakso in zato posebej precizno premisliti kriterije zanjo ter jih primerjati s številnimi mednarodnimi izvedbami, ki zadnja leta kar bruhajo na plan. Ugotovili smo, da sistemske skrbi za zeleno doslej ni bilo, da je del ŠK lahko poimenovan dobra praksa zelenega izobraževanja, odziv na razpis pa je omogočil izbor sedmih ŠK, ki so svoje delo nadgrajevali do letošnjega septembra.
Čestitamo vsem sedmim institucijam za odziv na podnebne spremembe in usvojeno spretnost objave strokovnega besedila v strokovni reviji. Prihodnje leto boste lahko zato med drugim tudi v Andragoških spoznanjih brali o praksah okoljskega izobraževanja odraslih.
Za zaključek hitrega pregleda opravljenega dela izpostavimo še dvoje. Na zaključni predstavitvi izbranih rezultatov projekta smo z javno zahvalo institucijam, ki ŠK razvijajo že od njihovega začetka leta 1993 dalje, poudarili pomen dolgoročnosti in celovitosti. 30-letnica ŠK je v Terme Snovik pripeljala številne posameznike, ki so mentorji postali prvo leto. Njihove institucije še dalje negujejo ali pa celo sami še danes opravljajo mentorsko delo. Za njihovo zanesljivost smo se institucijam javno zahvalili. Začetnike te dolge in uspešne poti smo nagradili z logotipom projekta, izraženim v čipki.
Izvedba obsežnega projekta, ki ga je financiralo MOPE iz Sklada za podnebne spremembe, je bila izjemna priložnost in izziv. Menimo, da smo ga odgovorno oddelali.
Želimo in upamo, da se je tudi zaradi tega projekta spremenila kakšna odločitev in po njej tudi ravnanje. Če ste se odpovedali letalski karti in potrpeli, sprejeli ali celo užili drug, okoljsko manj obremenjujoč prevoz, toliko bolje. V Evropi in tudi Sloveniji je namreč prav promet eden ključnih okoljskih izzivov. Kroženje vode v obliki ujm na naša dvorišča že posega tudi uničujoče. Odgovorne institucije skrbijo za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in ozelenjujejo ne le svojo okolico, ampak svoje delovanje nasploh.
Vsi skupaj se učimo, da odziv torej ni le individualen niti le institucionalen, ampak še zahtevnejši – sistemski. Tudi majhni koraki so pomemben prispevek k negi naše okoljsko občutljive kulture, ki se je v pretežno urbanem stilu življenja pravzaprav spet učimo. Jezika in narečij se nam – kot nekateri drugi – ni treba učiti znova, četudi v pozabo tonejo ledinska imena, ker vsaj izobraževalci ne živimo več od pokošenih pobočij in planjav. Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju so zato aktualni tudi po izteku projekta, v katerem smo sodelovali vsi nacionalni javni zavodi. Zapisano je le grob pregled opravljenega, zato vas bomo o posameznih rezultatih, spoznanjih ter učinkih kmalu zaključenega projekta še obveščali.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
