V mesecu januarju smo v okviru naših rednih petkovih srečanj na ACS organizirali dve zanimivi predstavitvi. Obe sta zaradi situacije, v kateri se nahajamo, potekali po videokonferenčnem orodju Zoom.
Na prvem srečanju nam je Tamara Pepelnik predstavila svojo magistrsko nalogo z naslovom Motivacija starejših odraslih za samostojno učenje in neformalno izobraževanje.
Na začetku nas je na kratko popeljala skozi teoretična izhodišča starosti in staranja starejših odraslih. Dotaknili smo se različnih opredelitev tretjega in četrtega življenjskega obdobja ter nekaterih značilnosti starejših odraslih. Govorili smo o učenju in izobraževanju ter se osredotočili na njegov pomen za starejše odrasle. Tako notranji kot zunanji dejavniki vplivajo na posameznikovo uspešnost pri učenju. Zagotovo so pomembnejši notranji vzgibi, ki se spreminjajo in so pogosto povezani s čustvi. Vplivajo na interes, veselje do učenja in izobraževanja, željo po druženju idr.
V okviru naloge je avtorica v letu 2020 opravila intervjuje s šestimi upokojenci, starejšimi od 65 let, motiviranimi za samostojno učenje in/ali neformalno izobraževanje. Z raziskovanjem njihove življenjske poti in izkušenj je poskušala odgovoriti na vprašanje, zakaj se učijo in izobražujejo. Spoznala je, kaj jih motivira za samostojno učenje in kaj za vključevanje v neformalno izobraževanje.
Med motivi starejših odraslih, ki se učijo samostojno, izstopa radovednost kot osebnostna značilnost posameznika. Sledijo zanimanje oz. interes, nova spoznanja, ki jim prinašajo zadovoljstvo, in življenjska vprašanja. Tiste, ki se vključujejo v neformalno izobraževanje, pa vodi predvsem zanimanje, sledijo pa: ljubezen do obravnavane teme, druženje, želja po pridobivanju znanja in novih informacij, veselje do izobraževanja ter odganjanje rutine in dolgčasa.
Zanimali so jo tudi ovire, s katerimi se starejši srečujejo pri učenju in/ali izobraževanju, ter razlogi, zaradi katerih se ne učijo radi samostojno in jih odvračajo od neformalnega izobraževanja.
Tisti, ki se ne učijo radi samostojno, kot razloge za to navajajo navajenost na izobraževanje v skupini, premalo znanja o računalniških programih in pomanjkanje volje. Zakaj pa se starejši ne vključujejo v neformalno izobraževanje? Ker v izobraževanju ne vidijo smisla, ker se tudi prej niso udeleževali izobraževanj. Kot oviro med drugim navajajo nizko stopnjo izobrazbe, splošno negativno stališče o izobraževanju, starost in različne zdravstvene razloge. Primanjkuje jim tudi notranje motivacije.
Na koncu je magistrantka podala nekaj predlogov in smernic. Starejše odrasle je treba opogumljati in ozaveščati, da se vključijo v neformalno izobraževanje. Krepiti je treba njihova pozitivna prepričanja, spreminjati negativna stališča tako o sebi kot starosti, jim nuditi strokovno pomoč, oblikovati ustrezne vsebinske in terminske ponudbe, ki bodo finančno podprte. Sledila je zelo zanimiva razprava.
Želja je ključ do motivacije, vendar boste želeni uspeh dosegli le z odločnostjo in vztrajnim sledenjem cilju.
- nezadostna udeležba odraslih iz ranljivih skupin v VŽU in IO;
- neurejena sistemska raven, saj dogovor o celostni ureditvi vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih še ni sprejet;
- pomanjkanje pobud, aktivnosti in sredstev za splošno, neformalno učenje, ki ni neposredno povezano z zahtevami delovnih mest, vpliva pa na osebni razvoj posameznika in krepi socialni kapital (temeljne zmožnosti/poklicne kompetence);
- premalo medresorskega povezovanja;
- pomanjkanje temeljnih in aplikativnih raziskav;
- prekinjena kontinuiteta izvajanja programov in dejavnosti v obdobju med staro in novo razvojno perspektivo;
- zakonsko neurejen status nekaterih ranljivih skupin, npr. status odraslih s posebnimi potrebami ipd.
Po predstavitvi je sledila razprava. Opredelili smo potrebo po tem, da je treba o poročilu ozaveščati širše, saj obravnava splošne družbene probleme. Po laični javnosti se namreč informacije lahko razširijo tudi na predstavnike politike. Rezultate poročila je smiselno uporabiti tudi pri načrtovanju dela, npr. v projektu finančna pismenost.
Mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si), ACS
