21. marca 2019 smo na LU Murska Sobota za zaposlene in njihove partnerje v projektih izvedli modul z naslovom Opredeljevanje in merjenje učinkov v organizaciji, ki izobražuje odrasle. Namen modula je vzpodbuditi razmislek o učinkih lastnega dela, o tem, kako jih je mogoče meriti in kako ukrepati v primerih, ko jih želimo izboljšati. Ko razmišljamo o merjenju učinkov, se moramo vedno vprašati, čemu merimo, kaj merimo in kako merimo. Morda se tega dejstva  ne zavedamo takoj, vendar imajo tako na opredeljevanje kot merjenje rezultatov in učinkov v izobraževanju velik vpliv širši družbeni kontekst in tudi izobraževalne politike. Širši družbeni okvir vpliva na to, kakšno vlogo in pomen ima merjenje rezultatov in učinkov v izobraževalnem sistemu ali v izobraževalni organizaciji.*

Udeleženci modula so spoznali, kako širši družbeni okvir vpliva na opredeljevanje kakovosti in kakšne so posledice različnih konceptov kakovosti na opredeljevanje rezultatov in učinkov. Dr. Tanja Možina je udeležencem predstavila pet različnih vidikov kakovosti avtorja Scheerensa (2004), ki loči produkcijski in instrumentalni vidik ter vidike storilnosti (ekonomičnosti), prilagoditve in pravičnosti. V okviru vidika pravičnosti je poudarila načelo poštenih enakih možnosti, ki pravi, da bi morali posamezniki z enako stopnjo nadarjenosti in sposobnosti imeti enake možnosti za uspeh, ne glede na izvor njihovega družbenega razreda. Dr. Možina meni, da se bo dobra izobraževalna organizacija vprašala, koliko udeležencev iz ranljivih skupin prebivalstva ji je uspelo pritegniti v izobraževanje in kakšne ukrepe je vpeljala, da bi ohranjala ali povečala njihovo udeležbo.

V nadaljevanju je predavateljica udeležencem predstavila razlike med rezultati in učinki izobraževanja. Učinke težko meriti, saj so to navadno kompleksni pojavi, rezultat različnih vplivov in spleta okoliščin, ki se pokažejo šele po določenem časovnem obdobju. Kljub temu, je poudarila dr. Možina, jih je treba ugotavljati. Predstavljajo namreč pomembno povratno informacijo o tem, koliko organizacija, ki izobražuje odrasle, prispeva k razvoju posameznika ter nacionalnega in lokalnega okolja.

Jasmina Orešnik Cunja je udeležencem predstavila priporočila za opredeljevanje in merjenje učinkov izobraževanja ter izobraževalnih projektov, ki so podrobneje zapisana v publikaciji Rezultati in učinki izobraževanja odraslih. V zadnjem delu srečanja so udeleženci dobili napotke o tem, katere metode so primerne za merjenje učinkov izobraževanja, projektov oz. dejavnosti, kako in kdaj jih uporabljamo ter kdo je odgovoren za načrtovanje in izpeljavo merjenja učinkov.

Izpeljani modul je sestavni del programa Temeljnega usposabljanja za vzpostavitev in nadgradnjo notranjega sistema kakovosti v organizaciji za izobraževanje odraslih – Mozaik kakovosti.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru ESS projekta Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022.

Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS

*Klemenčič, S., Možina, T. Rezultati in učinki izobraževanja odraslih,  ACS, 2016, str. 21

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog