»Nima smisla, da se vpišeš v srednjo šolo, saj je tako ne boš končal,« je rekla razredničarka dvema mojima sošolcema v osmem razredu. Čeprav je od takrat minilo precej pomladi, je ta izjava ostala globoko zasidrana v mojem spominu. Eden od njiju je žal kmalu po končani osnovni šoli umrl v prometni nesreči, drugi pa je še danes le osnovnošolsko izobražen. Oba sta bila slaba učenca iz kmečkega okolja, a inteligentna in po moji oceni sposobna razumeti kompleksnejšo problematiko.

In čeprav tovrstnih pedagogov in andragogov načeloma ni več, še vedno ostaja predsodek o razumevanju in sposobnostih dojemanja kompleksnih idej, pogosto zapisanih v klasičnih delih. Predpostavka, da nekdo, ki nima zaključene šole, ima slabše ocene, prihaja iz kmečkega okolja ali pripada manjšini, ne bo razumel sporočila Shakespearja, Cervantesa ali Bacha, je naravnost žaljiva. Vsak od nas, ne glede na to, kako zelo je (ne)izobražen in iz kakšnega okolja prihaja, ima neke življenjske izkušnje in želje, cilje, ki sovpadajo s svetovnimi klasiki. Tujci se poistovetijo z Ojdipovim potovanjem, mladenke z Julijo in prepovedano ljubeznijo, mladostniki s Carmino Burano.

Razbijanje teh stereotipov smo na RIC Novo mesto že začeli s projektom Science Literacy for all! Namenjen je bil odraslim in je temeljil na uporabi metodologije t. i. literarnih dialoških srečanj (angl. Dialogic Literary Gatherings) na področju znanosti. Gre za enega od šestih uspešnih izobraževalnih ukrepov, ki jih je ugotovila raziskava INCLUD-ED (angl. Successful Educational Actions – SEA) in sodijo med najboljše ukrepe za zagotavljanje izobraževalnega uspeha in socialne vključenosti v Evropi.

Metodologijo literarnih dialoških srečanj želimo v konzorciju projekta Dive In Dialogue ne samo razširiti na nova področja, temveč tudi vpeljati v šolski sistem vseh držav, vključenih v projekt. Razširili jo bomo na pet področij – znanost, matematiko, literaturo, glasbo in umetnost. Udeleženci srečanj se bodo pod vodstvom mentorja (učitelja) po predhodnem študiju gradiv z izbranega področja na dialoških srečanjih o teh delih pogovarjali, upoštevajoč 7 načel dialoškega učenja: egalitarnost, kulturno inteligenco, preoblikovanje, instrumentalno razsežnost, ustvarjanje pomena, solidarnost in enakost razlik. Tako bodo dijaki in učenci gradili ne samo svoj lastni besedni zaklad, temveč se bodo naučili aktivnega poslušanja in socializacije. Predvsem pa bomo poskusili razbliniti neutemeljeni strah pred velikimi deli človeštva.

Posledično bodo tudi mentorji oziroma učitelji uvideli, da lahko velika dela človeštva vsi razumejo in v njih uživajo. V konzorciju upamo, da bodo rezultati uporabe metodologije, ki jih bomo merili s sociološkimi metodami, zadosten dokaz za uvedbo tega pristopa v redni pouk. Za lažjo implementacijo bomo razvili videovodiče, na voljo pa bo tudi elektronska knjižnica največjih del človeštva z vseh petih področij. O novicah, napredku in dogajanjih v samem projektu nas spremljajte na spletni strani projekta.

Belinda Lovrenčič (belinda.lovrencic@ric-nm.si), RIC Novo mesto