Kuratorka razstave je bibliotekarka Tanja Podržaj. Na svečanem odprtju so predstavniki OŠ Milana Jarca, Glasbene šole Črnomelj in ZIK pripravili lep kulturni program. Osrednje mesto v njem sta imeli glasba in brana beseda. Brali smo v slovenščini, švicarski italijanščini in ukrajinščini – leposlovna besedila, namenjena mladim in odraslim.
Po koncu programa so nekateri udeleženci pristopili k meni in izrazili presenečenje, da več kot 62 odstotkov odraslih v Sloveniji slabo razbira informacije. Težko si predstavljamo, da v državi, ki v evropskem pogledu prednjači po vključenosti prebivalcev v terciarno izobraževanje, dosegamo tako slabe rezultate pri bralni pismenosti. Prav to izraža tudi raven bralne kulture v Sloveniji. Zagotovo večina ljudi bere vsak dan – vozne rede, različna obvestila, besedila, povezana z delom in prostim časom. Pa tudi razumemo in znamo uporabiti vsa sporočila?
Ravni bralne pismenosti je več; višje so kompleksnejše in ne zajemajo zgolj bralne spretnosti. V mislih imam poglobljeno in kritično branje, ki vključuje tudi splošno razgledanost in kritično mišljenje. To nam daje zadovoljstvo, omogoča učenje, nas povezuje s preteklostjo. Omogoča odkrivanje svetov in razumevanje zakonitosti; vsega, kar bi nam ostalo skrito, če ne bi brali. Poglobljeno branje nam omogoča, da se naučimo vživljati v druge, sočustvovati, primerjati, premišljevati, izbirati, se kritično opredeliti. Tvori državljansko pismenost in tako omogoča avtonomno odločanje o skupnih stvareh.
Branje je prostor naše osebne in družbene eksistence, trdi arhitekt doc. Gašper Medvešek v svojem prispevku v knjigi Podobe branja. Umeščanje branja v izobraževanje odraslih, ki smo jo izdali na ACS v letu 2023.
Družinsko branje v zgodnjem otroštvu je za vzgojo bralcev zelo pomembno. Odpor do branja največkrat izhaja iz slabih izkušenj ali odsotnosti prijetnih doživetij. Ta so nemalokrat povezana s spomini na šolsko branje, ki se vtisnejo v telo in delujejo na nezavedni ravni. Za preseganje odpora do branja potrebujemo čas ter dovolj močnih – pozitivnih izkušenj in spodbud. In prav to je namen naše razstave: da se ustavimo in premislimo o svojem branju – kaj nam pomeni, kako najraje beremo, o lepih spominih, ki so povezani z branjem.
Ste vedeli, da so bili v antičnih časih, ko so javno brali s papirusnih svitkov, za branje potrebni trije? Dva sta držala svitek vsak na svoji strani, tretji pa je bral. Tudi branje z zaslona ali s papirja je drugačno – naši možgani delujejo drugače, drugače strukturirajo in drugače shranjujejo podatke. Kakorkoli že, nobeno branje ni vrednejše ali pomembnejše od drugega, vendar pa nam različno branje odpira različne svetove.
Beremo lahko tako ali drugače in v tej raznolikosti je neizmerno bogastvo, ki nas povezuje, nam daje snov za pogovor, nas seznanja in ozavešča.
Črnomaljska občina si je pridobila laskavi naziv Branju prijazna občina. Verjamemo, da bo odprtje razstave prineslo nove zamisli in akcije, ki bodo branje še dodatno umestile v javni prostor. Za to je treba združiti moči in stakniti glave, kar v Beli krajini, ki je dežela odprtih in vedrih ljudi, ne bo težko. Knjižnici Črnomelj, ki je postavila razstavo, in vsem, ki so sodelovali, se zahvaljujemo z Župančičevim citatom, ki je tudi njihov prepoznavni pozdrav: »Kdor ljubi knjigo, bodi spoštovan!« Dodajmo še klic naše kampanje za ozaveščanje o vseživljenjskosti učenja, ki pravi Lahko si! Tudi z branjem v javnem prostoru, kjer se srečuješ z drugimi.
Vabimo vas, da razstavo postavite tudi v vašem kraju. Manjši je kraj, pomembnejši je na zemljevidu bralne pismenosti! Pišite nam na naslov natalija.zalec@acs.si, alenka.strukelj@acs.si ali ester.mozina@acs.si in dogovorili se bomo za termin.
Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
