Na ACS smo izdali še eno obsežno samoevalvacijsko študijo – o primernosti postopkov in učinkih ekspertnih zunanjih evalvacij v IO. Avtorice študije smo dr. Tanja Možina, Sonja Klemenčič in Jasmina Orešnik Cunja.
Samoevalvacijo je omogočilo MIZŠ, opravili smo jo v letu 2017. Študijo smo izdali v elektronski obliki.
Pristop ekspertnih zunanjih evalvacij (EZE) smo v letu 2011 razvili kot nadgradnjo oz. dopolnitev dveh spodbud ACS: Zelenega znaka kakovosti in Priznanj ACS za razvijanje kakovosti v IO. EZE so namenjene ekspertnemu zunanjemu potrjevanju kakovosti IO v izobraževalnih organizacijah na izbranih področjih kakovosti. Spodbujajo ohranjanje že doseženih standardov ter uvajanje izboljšav in razvoj kakovosti.
Z EZE organizacija nadgradi svoj obstoječi notranji sistem kakovosti. Temeljni izid tega postopka je kakovostna povratna informacija organizaciji za IO o tem, kje je že dobra, kje pa se kažejo možnosti za njen nadaljnji razvoj.
V obdobju 2012–2016 se je v EZE na področju IO vključilo 13 izobraževalnih organizacij. Izpeljavo smo ves ta čas načrtno spremljali. Pristop in metodologijo smo po vsakoletni zaključni evalvacijski delavnici z vsemi sodelujočimi dopolnjevali in nadgrajevali.
Presodili smo, da je pet let izvajanja ekspertnih zunanjih evalvacij v izobraževanju odraslih dovolj dolgo obdobje, da ovrednotimo primernost uporabljenih postopkov in pripomočkov. V prvi vrsti smo želeli preveriti učinke, ki so jih te imele v vključenih izobraževalnih organizacijah. V študiji smo predstavili rezultate v letu 2017 izpeljane samoevalvacije, opravili pa smo tudi premislek o vlogi, prihodnjem razvoju in umeščanju te vrste zunanjih evalvacij v sistem IO v Sloveniji.
V samoevalvacijo smo vključili tudi direktorje oz. ravnatelje in koordinatorje EZE iz dvanajstih izobraževalnih organizacij, ki so sodelovale v obdobju 2012–2016, ter ekspertne zunanje evalvatorje (pripravljeni so bili trije anketni vprašalniki, za vsak vključen subjekt). Mnenja in stališča posameznih subjektov do obravnavanih vprašanj smo zbirali z metodo spletnega anketiranja, ki je teklo med 27. junijem in 31. julijem 2017. Sodelovalo je 29 oseb, ki se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za njihov prispevek.
Pomemben del samoevalvacije je predstavljala tudi analiza različne dokumentacije, ki je bila uporabljena v dozdajšnjih izpeljavah EZE.
Izidi samoevalvacije so prikazani v četrtem poglavju, ki ga sestavljajo štirje vsebinski sklopi:
- Priprave na izvedbo EZE,
- Izpeljava EZE,
- Ugotovitve EZE ter
- Učinki in nadaljnji razvoj izpeljanih EZE.
Ugotovitve samoevalvacije so predstavljene v petem poglavju. Temeljnim ugotovitvam samoevalvacije za posamezni vsebinski sklop sledijo predlogi za nadaljnji razvoj.
Gotovo bodo za bralca najzanimivejše ugotovitve o učinkih EZE. Za pokušino navajamo eno od ugotovitev študije v zvezi s splošnimi pozitivnimi učinki, kot so jih videli anketirani direktorji oz. ravnatelji ter koordinatorji iz sodelujočih organizacij.
Samoevalvacijsko študijo smo, kot že omenjeno, izdali v elektronski obliki – dostopna je na tej povezavi.
Vabljeni k branju!
Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks