V letu 2025 je Vlada Republike Slovenije 1. marec razglasila za dan inkluzije. Namenjen je ozaveščanju o pomenu polnega vključevanja vseh, ne glede na njihove osebne okoliščine in oviranosti. To še posebej velja za ranljive skupine. Skrb za vključevanje ranljivih skupin odraslih v izobraževanju odraslih (IO) smo zapisali tudi v aktualno Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih RS (ReNPIO22–30).
Zapisali smo, da bodo ukrepi za večjo vključenost odraslih v izobraževanje in učenje posebej namenjeni naslednjim skupinam odraslih: a) odraslim z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi ne glede na zaposlitveni položaj, starost oziroma druge značilnosti; b) odraslim, ki potrebujejo izboljšanje splošne izobraženosti za osebne potrebe in reševanje izzivov skupnosti; c) odraslim, ki potrebujejo nadaljnje poklicno oziroma strokovno izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami trga dela; d) mlajšim odraslim, ki zgodaj opustijo šolanje, in osipnikom; e) starejšim (65+) in f) odraslim, ki imajo omejene možnosti dostopa do družbenih, kulturnih, gospodarskih in izobraževalnih dobrin.
V svetovalni dejavnosti v IO, ki se v skladu z ZIO-1 (2018) od leta 2021 izvaja kot javna služba v 35 javnih izobraževalnih organizacijah za odrasle (ljudskih univerzah), si prizadevamo za vključevanje vseh navedenih skupin odraslih. A podatki iz spremljanja svetovalne dejavnosti kažejo (beležijo se v posebej za ta namen razviti aplikaciji), da so kljub temu pogosteje vključene predvsem naslednje ranljive skupine: priseljenci, starejši nad 65 let ter manj izobraženi brezposelnih in zaposleni. Izzivi za večjo vključenost so zagotovo še posebej pri vključevanju odraslih s posebnimi potrebami, kot so gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, odrasli s težavami v duševnem razvoju, odrasli s težavami v duševnem zdravju idr.
V zadnjih dveh letih (2024–2025) smo na ACS in v mreži 35 LU posebno pozornost namenjali večji vključenosti gluhih in naglušnih odraslih. Razvili smo pristope informiranja in svetovanja, s katerimi smo na eni strani prispevali k večji ozaveščenosti o pomenu vključevanja gluhih in naglušnih v VŽU (več objav tudi v e-Novičkah v letu 2025) v strokovni in širši javnosti. Na drugi strani smo pripomogli h konkretnim novim vključitvam v neformalno izobraževanje za odrasle, ki je bilo prilagojeno gluhim in naglušnim. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Ob vsem tem pa tudi na ACS sledimo novim sistemskim in strokovnim izzivom vključevanja gluhih in naglušnih v vzgojo in izobraževanje.
Zato smo se ob dnevu inkluzije (1. marca) in svetovnem dnevu sluha (3. marca) udeležili strokovnega posveta z naslovom Umestitev slovenskega znakovnega jezika v sistem vzgoje in izobraževanja, ki ga je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Prav vsi nastopajoči so poudarili pomen vključenosti vseh, torej tudi gluhih in naglušnih, saj je to osnovna človekova pravica. Posebej je bil izpostavljen pomen zagotavljanja uporabe slovenskega znakovnega jezika v sistemu vzgoje in izobraževanja. Vsi so poudarili, da znakovni jezik za gluhe ni pomemben le za sporazumevanje in komuniciranje, temveč tudi za njihov kognitivni, čustveni, socialni in kulturni razvoj. Korak k večji vključenosti gluhih v šolski prostor je bil nedvomno storjen, ko je bil v šolskem letu 2019/2020 za učence od 7. do 9. razreda vpeljan izbirni predmet slovenski znakovni jezik. V pripravi pa je tudi nov učni načrt za slovenski znakovni jezik, ki se bo predvidoma začel izvajati v šolskem letu 2027/2028.
Novi učni načrt za slovenski znakovni jezik bo namenjen gluhim in naglušnim otrokom in bo obvezna vsebina v učnem programu od prvega razreda dalje v rednih osnovnih šolah in specialnih zavodih.
Državna sekretarka je napovedala pripravo novega javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle Slovenski znakovni jezik (nosilec bo ACS). Poleg tega je v šolskem sistemu od februarja 2026 dodatna strokovna podpora v skladu s prenovljenim Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami namenjena tudi gluhoslepim, ne le gluhim in naglušnim ter drugim otrokom s posebnimi potrebami (kot je bilo do sedaj).
Izobraževalci odraslih smo veseli teh rešitev, želimo pa si, da bi bila sistemsko in zakonsko opredeljena tudi dodatna strokovna podpora in ustrezne prilagoditve za odrasle s posebnimi potrebami. Le na ta način bomo namreč zagotovili enakovreden dostop in vključenost različnim ranljivim skupinam odraslih. Z različnimi projekti in nalogami to zagotavljamo posameznim skupinam, potrebujemo pa trajnejše in sistemsko urejene rešitve.
Polna vključenost ni zgolj pravica, je vrednota, ki koristi celotni družbi.
Izobraževalci odraslih pa poudarjamo, da je ta pravica, ki je hkrati tudi vrednota, pomembna tako za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Le na ta način lahko udejanjamo pravico vseh do vseživljenjskosti učenja, kar je ena od strateških usmeritev ne le ReNPIO22–30, temveč tudi Strategije razvoja Slovenije 2030 (učenje za in skozi vse življenje). V svetovalni dejavnosti v IO bomo to naravnanost še krepili in strokovno nadgrajevali. Pri tem se bomo povezovali in sodelovali tudi z drugimi organizacijami, ki delajo za posamezne ranljive skupine odraslih ali z njimi. Pomen krepitve sodelovanja in povezovanja različnih organizacij in strok je bil poudarjen tudi na posvetu ob dnevu inkluzije in dnevu sluha.
Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS