Princ Fužinc je dobitnik priznanja ACS za promocijo učenja in znanja odraslih 2016. Komisija ga je prepoznala kot zgled, saj pripomore k odobrim odnosom med ljudmi. Njegova iskriva, optimistična besedila so zgled priložnostnega učenja. Nagovarjajo namreč k spoznavanju samega sebe in dejavni udeležbi v družbi. S tem že vso svojo kariero ozavešča o enakih možnostih za vse.
Tudi sama, priznam, sem pomislila, da je morda prezgodaj za Zlatkovo biografijo. Res je – roman je namreč več kot to. Je prikaz njegovih padcev in vzponov, razočaranj in uspehov, iskreno priznanje lastne naivnosti in kopica življenjskih modrosti, ki jih je spoznal v življenju in glasbeni karieri. Rad bi samo bil, kar je po značaju – optimističen, prijazen, sočuten, dober – pa mu razmere nekako kar naprej mečejo polena pod noge. Toda Zlatko se ne vda. Kot pravi, je v svoji karieri spoznal predvsem to, da podpisane pogodbe ne pomenijo iskrenih odnosov. Včasih je pač dovolj – roka.
Posebno dodano vrednost zgodbi dajejo misli, ki so jih o glasbeniku, njegovem delu in hiphopu podali drugi ljudje, ki Zlatka spremljajo in poznajo. Le kaj bi o njem danes rekli tista učiteljica slovenščine in tista knjižničarka, ki sta zaznamovali Zlatkovo samozavest v zgodnji mladosti?
Knjiga je roman, vendar je našla mesto v Knjižnici ACS. Ponosni smo na vse, kar je dosegel, saj je s prejemom priznanja ACS postal vsaj malo »naš«. Bravo, Zlatko.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS