Tradicionalni strokovni dogodek Oddelka za pedagogiko in andragogiko na FF UL je bil 16. septembra. Pedagoško-andragoške dneve je tematsko usmerilo prelomno obdobje pandemije covida-19 in soočanje z njo na področju izobraževanja. Zato je dogodek nosil naslov Inovativna učna okolja in izkušnje iz karantene. Srečanje v živo je bilo za predavatelje in udeležence po letu in pol najrazličnejših omejitev v pedagoškem procesu poživljajoče.
Udeležence, med katerimi je bilo tudi šest sodelavk in dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, sta uvodoma nagovorila dr. Roman Kuhar, dekan FF UL, in dr. Klara Skubic Ermenc, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Njune besede niso bile zgolj prijazna dobrodošlica, temveč so pozornost udeležencev že usmerile v vsebino dogodka.
Soočanje učiteljev s čustvenimi izzivi pri delu na daljavo je osvetlila dr. Marjeta Šarić. Vprašala se je, kako se konstruktivno soočiti s čustvenim stresom, ki je posledica dela na daljavo. V odgovor je navedla učiteljeve vire osebne moči, stik s sabo, zmožnost samosočutja in samouravnavanja čustev. Pomagajo mu razvite strategije za soočanje s stresom, pa tudi motivacija za aktivno, agilno učenje v novi situaciji. Izjemen vpliv ima tudi skupnost, znotraj katere posameznik deluje, doživlja in uravnava čustva. Med dejavniki okolja so za učitelje pomembni podpora vodstva, zaupanje, sodelovanje in izmenjava dobrih praks ter možnost skupnega reševanja problemov. Ključen je občutek, da v situaciji, ki je ne more rešiti, nihče ne ostane sam.
Dr. Danijela Makovec Radovan je profesionalni razvoj učiteljev v času pandemije predstavila v prispevku Covid-19: zgolj izkušnja ali točka preloma v profesionalnem razvoju učitelja? K poglobljenemu razmisleku je navzoče spodbudila s citatom Johna Deweyja, da se ne učimo iz izkušenj, ampak iz razmisleka o njih. Pandemija je učiteljem prinesla delo v izrednih razmerah in mnoge postavila v t. i. karierni šok. To je moteč izredni dogodek, na katerega sami nimamo vpliva. Ali so posamezniki delo med pandemijo doživeli kot karierni šok ali pa kot profesionalno izkušnjo, je v veliki meri odvisno od njihovega miselnega odziva. Ta temelji na individualnih in kontekstualnih dejavnikih. Karierni šok lahko spodbudi kolegialno učenje, sodelovanje pri reševanju problemov, razvoj nekaterih kompetenc, prilagajanje novostim ter vztrajanje pri soočanju s stiskami in spremembami, torej je lahko konstruktiven. Na podlagi ugotovitve, da je od posameznikovega odziva odvisno, ali bo določen dogodek zanj pomenil šok ali pa izkušnjo, se je razvila živahna razprava o rezilientnosti (odpornosti), njenem pomenu in razumevanju v različnih kontekstih.
Dopoldanski del PAD je sklenil dr. Tomaž Grušovnik s predavanjem Tri pandemične lekcije o vzgoji in izobraževanju. Pomembno spoznanje za družbo (ne le slovensko, ampak globalno) je, da učitelja in izobraževanja v živo tehnologija ne more nadomestiti. Vzgojo in izobraževanje v vseh razsežnostih namreč ljudje potrebujemo, da se učlovečimo in uresničimo svoje potenciale, še zdaleč ne le za prenašanje informacij. V pandemiji smo sicer ugotovili, da digitalizacija prinaša številne prednosti. Učiteljem lahko olajša rutinska opravila, kot sta spremljanje prisotnosti učencev in evidentiranje domačih nalog. Omogoča široko dostopnost vsebin in zagotavlja večjo objektivnost ocenjevanja in individualizacijo učenja, saj ju podpirajo algoritmi. Vse to pa prinaša tudi izzive in nova vprašanja: koliko odgovornosti naj učitelji pri uporabi digitalnih vsebin prenesejo na računalniške algoritme? Koliko avtonomije naj ohranijo zase? Kako se lahko izobraževanje izogne nevarnosti širjenja ideologij preko algoritmov (ki jih vselej programirajo ljudje za naročnike in ti imajo vselej svoje interese)? Kako doseči resnično transformativno moč učenja, da ljudje ne bodo tako zlahka postajali žrtve zarot (ki se še toliko laže širijo prav zaradi vseprisotne digitalizacije)?
Vlogo umetnosti pri delu z otroki in mladostniki v času karantene so udeležencem približali dr. Robi Kroflič, dr. Petra Štirn Janota in Darja Štirn. V projektu SKUM so se skupaj s pedagoškimi delavci iz več VIZ ter umetniki karantenskih izzivov lotili zelo inovativno in pogumno. Ustvarjalni dosežki mladih so bili navdušujoči, udeleženci PAD pa smo z njihovo pomočjo dobili odličen uvid v sporočilo nosilcev teme: Vzgoja v času pandemije zahteva izgradnjo inovativnih učnih okolij. Kot izhodišče umetniške komunikacije so v projektu izbrali različne načine pripovedovanja in poslušanja zgodb, s premišljenimi umetniškimi nalogami pa so spodbudili refleksijo otrok in mladih o novih okoliščinah, ki jih je prinesla karantena, ter jim omogočili avtentično izražanje skozi različna umetniška sredstva.
Temam, predstavljenim v plenarnem delu, smo se udeleženci popoldan posvetili še v treh skupinah.
Prvo skupino z naslovom Delovno mesto: prostor zaupanja, podpore, izzivov sta moderirali dr. Jana Kalin in dr. Petra Javrh. Na začetku smo si ogledali kratek video o spletnem vprašalniku za ocenjevanje spretnosti z naslovom Spoznaj spretnosti – zaglej nove priložnosti!
Udeleženci smo podelili tudi nekaj svojih zgodb tega tako posebnega časa. Skupno jim je bilo, da nihče od nas ni pričakoval, da bo epidemija trajala tako dolgo. Za večino je bilo težko ločiti delovno okolje od zasebnega. Delovni čas se je pogosto razpotegnil do večera. V tem času smo se nekoliko bolj posvetili drugim nalogam, predvsem smo naredili razmislek in velik premik glede izvajanj izobraževanj in usposabljanj na daljavo.
Na koncu se je izkazalo, da je za tako aktualno in zanimivo temo zmanjkalo časa, zato ne bi bil odveč predlog, da se delu oz. diskusijam v skupinah nameni več časa.
Tematiko Soočanje s čustvenimi izzivi na delovnem mestu v času pandemije je dr. Marjeta Šarić v skupini še poglobila. Doživljanje neprijetnih čustev, kot so jeza, apatija, osamljenost, tesnoba, je razumljiv odziv na stresno situacijo, kot so npr. spremenjene delovne razmere. Posamezniki pa se na stresne dejavnike odzivamo različno – doživljamo različna čustva in jih tudi različno uravnavamo. S čustvenim odzivanjem zaposlenih se je v času pandemije ukvarjala vrsta empiričnih študij. Nekatere so se zaključile, druge pa še tečejo. Njihovi nosilci so med pedagoškimi delavci zaznali nekatere značilne odzive, kot so osamljenost, videokonferenčna izčrpanost (‘Zoom fatigue’) oziroma naveličanost, pa tudi pozitivno doživljanje ponovne vključenosti ob vrnitvi na delo v živo. Udeleženci so razmišljali o možnih virih moči in podpore za ohranjanje temeljnega duševnega ravnotežja pri pedagoškem delu na daljavo, pa tudi o vlogi skupnosti, znotraj katere se čustva porajajo, podelijo, uravnavajo in nazadnje lahko razpustijo.
V skupini Vzgoja v času pandemije zahteva izgradnjo inovativnih učnih okolij – primer vzgoje z umetnostjo so dr. Robi Kroflič, dr. Petra Štirn Janota in Darja Štirn iz Zavoda Petida predstavili ustvarjalne in učne dosežke otrok in mladih z OŠ Stročja vas, OŠ Kotlje, Srednje medijske šole Maribor, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, ki so v času karantene sodelovali v projektu SKUM. S svojimi predstavitvami so nam svoje delo in izkušnje sodelovanja v projektu približali tudi pedagoški delavci iz Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, Gimnazije Ljutomer in Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana. Njihova skupna ugotovitev je, da je bilo z vključevanjem umetnosti in umetnikov mogoče doseči angažirano sodelovanje otrok in mladih pri učenju in ustvarjanju tudi v karanteni. Prepričani so, da je bilo vredno vložiti čas in trud. Otroci in mladostniki so namreč premagali številne ovire, tako zunanje kot notranje. Mnogi so celo zavzeli ozaveščeno aktivistično držo do obravnavane teme. Sodelujoči učitelji so poudarili, kako pomembno je bilo za mlade, da so bile njihove stvaritve dostojno predstavljene na javnih prostorih in v medijih. Spoštljiv odnos do njihovih dosežkov so pokazali tudi predstavniki lokalnih oblasti.
Umetnost je letošnjim PAD dala tudi piko na i: v galeriji Peti štuk smo si ogledali fotografsko razstavo Mateja Peljhana z naslovom Covid-19: misliti z umetnostjo. Fotograf, po poklicu klinični psiholog, ki se je uveljavil tudi na področju umetnosti, je v fotografski objektiv ustvarjalno ujel vrsto vprašanj, dilem in strahov, s katerimi smo se srečali v času pandemije.
Izkušnjo PAD v živem stiku s predavatelji in drugimi udeleženci smo sodelavke ACS doživele kot svojevrstni privilegij. Pandemija nas je sicer navadila na spremljanje podobnih dogodkov na spletu, si pa v začetku izobraževalne sezone 2021/22 vseeno želimo čim več izobraževalnih druženj v živo.
Alja Gladek (alja.gladek@acs.si), mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si) in Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS
