Na osrednjem strokovnem dogodku na področju kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji smo s povezovanjem kulture in izobraževanja iskali nove poti za dostopnejše in bolj vključujoče kulturne vsebine. Dogodek, ki je bil 1. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bil namenjen strokovnjakom s področij vzgoje, izobraževanja in kulture, študentom ter širši zainteresirani javnosti.
Celodnevni program je ponudil raznolike vsebine na različnih prizoriščih. Letošnja osrednja tema je bila dostopnost, s poudarkom na vključevanju različnih skupin v kulturno življenje ter iskanju načinov, kako kulturo približati vsem.
Sodelavci Andragoškega centra Slovenije (ACS) smo na razstavnem prostoru v prvem preddverju ozaveščali o številnih dejavnostih za izobraževanje odraslih. Organizatorjem izobraževanj, učiteljem, vzgojiteljicam, upokojencem, mladim staršem in vsem navdušencem nad vseživljenjskim učenjem smo ves dan nudili informacije in priložnosti za izmenjavo izkušenj.
Predstavili smo aktivnosti ACS: Tedne vseživljenjskega učenja (TVU) 2026, kampanjo Lahko.si v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ABC okoljskega učenja, aplikacijo Opazujmo, Nacionalni dan branja, spletni portal Kam po znanje in svetovalna središča za izobraževanje odraslih. Vabili smo k ogledu virtualnega Središča za samostojno učenje (SSU) in podarili nekaj knjig.
Pripravili smo okroglo mizo z naslovom Kultura in izobraževanje z roko v roki za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Razprava je bila namenjena iskanju možnosti za povezovanje kulturnih in izobraževalnih institucij pri načrtovanju kakovostnih, dostopnih in vključujočih vsebin za vse generacije. Poudarek v razpravi je izhajal iz pomena kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade zlasti z izkustvenim učenjem, razvojem ustvarjalnosti in razumevanjem kulturne dediščine. Hkrati so udeleženci izpostavili prenos teh pristopov na odrasle in starejše ter pomen učenja tako za osebno rast kot aktivno sodelovanje v družbi. Posebna pozornost je bila namenjena ranljivim skupinam, kjer kulturno-izobraževalni programi prispevajo k večji vključenosti, krepitvi samozavesti in povezanosti z okoljem.
Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks sodelovanja na lokalni ravni. Na okrogli mizi so sodelovale Mojca Pompe z Ljudske univerze Krško, Anita Radkovič iz Mestnega muzeja Krško in Janja Štefan, koordinatorka vseživljenjskega učenja za osrednjeslovensko regijo v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU in z njim povezane kampanje Lahko.si. Pogovor je povezovala Alenka Štrukelj z ACS.
Kulturni bazar 2026 je ponovno ponudil prostor za navdih, učenje in sodelovanje ter spodbudil razmislek o pomenu dostopne kulture za vse.
Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS