Mobilnost Erasmus+ v Bonn nam je odprla pogled tako v sistem kot prakse vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih, posebno izobraževalcev odraslih.
Razvojno delo mora dopolnjevati tudi spremljanje implementacije v praksi
Na nemškem inštitutu za izobraževanje odraslih (DIE) smo sodelavke Središča za svetovanje in vrednotenje spoznavale razvojno delo na področju uvajanja mikrodokazil, vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja ter profesionalnega razvoja izobraževalcev odraslih. Obenem smo bolje spoznale sistem IO v Nemčiji ter način raziskovanja in razvijanja strokovnih praks. Zelo dobra dopolnitev, so bili pogovori z izobraževalci odraslih, ki delujejo v praksi. Prinesla je pomembne uvide o pomenu strukturiranega uvajanja in nenehne podpore pri uporabi razvitih orodij. Ta vidik nam je pomagal ozavestiti, da je za uspešno implementacijo rezultatov razvojnega dela nujno stalno spremljanje in sistematična podpora implementaciji v praksi.
Kaj se je izkazalo za zelo pomembno? Da sta nacionalna koordinacija in stalna strokovna podpora bistveni za kakovostno delovanje svetovalne in drugih dejavnosti v IO. To v Sloveniji imamo in je ključno za ustrezno sistemsko umestitev in nadaljnji razvoj dejavnosti.
Ideje o oblikovanju mikrodokazil za izobraževalce odraslih so prisotne tudi v nemškem prostoru. Po eni strani se pojavlja želja po razvoju usposabljanj za razvoj znanja, spretnosti in kompetenc s pomočjo mikrodokazil, po drugi pa tudi njihova uporaba za priznavanje predhodno pridobljenega znanja in spretnosti pridobljenih z delom v IO. Pa vendar se to področje tudi v Nemčiji najhitreje razvija na področju visokega šolstva, razvoj na področju IO pa je zaenkrat v začetnem stanju in temelji predvsem na projektnem razvoju. Eden od njih je mednarodni projekt Block.Ed.
Navdušile so nas prakse vrednotenja predhodno pridobljenega znanja in spretnosti
Spoznale smo projekt ValiKom, namenjen vrednotenju neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in spretnosti odraslih. Zasnovale so ga različne zbornice z namenom povečanja spretnosti posameznikov, ki imajo delovne izkušnje, manjka pa jim formalno pridobljena izobrazba. Izjemen uspeh projekta je, da se je na njegovi podlagi postopek vrednotenja leta 2025 tudi zakonsko uredil. Kandidati ob uspešnem zaključku pridobijo formalno potrdilo, ki potrjuje njihovo strokovno usposobljenost, obenem pa poveča njihovo samozavest na strokovnem področju, poveča njihovo zaposljivost, in jim omogoča nadaljnje izobraževanje, prilagojeno njihovim potrebam.
Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih v Nemčiji podpirajo različni spletni portali in orodja, ki strokovnim delavcem omogočajo dostop do strokovnih vsebin, samostojno učenje, spremljanje razvoja kompetenc ter iskanje ustreznih programov usposabljanja. Med pomembnejšimi sta poleg portala wb-web še EULE, portal za samostojno učenje in razvoj kompetenc, ter TrainSpot, digitalna platforma, ki ponudnikom usposabljanj omogoča objavo programov, strokovnim delavcem pa samooceno kompetenc in pridobivanje predlogov konkretnih usposabljanj glede na ugotovljene razvojne potrebe.
Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih, ki temelji na vrednotenju kompetenc, pridobljenih na raznolike načine
PortfolioPlus je orodje, ki izobraževalcem odraslih omogoča beleženje in ocenjevanje potrebnih kompetenc za opravljanje njihovega dela, ki so jih pridobili na različne načine, s formalnim in neformalnim izobraževanjem ter priložnostnim učenjem. Vrednotenje poteka na podlagi kompetenčnega modela GRETA, ki so ga na DIE razvili za opredelitev potrebnih kompetenc izobraževalcev odraslih. Ti imajo sicer zelo raznoliko izobraževalno in poklicno ozadje, prav tako v IO prevzemajo različne vloge. Eno izmed opredeljenih področij kompetenčnega področja je tudi svetovanje.
Za izobraževalce odraslih so razvili tudi portal wb-web, ki predstavlja pomembno bazo za razvoj njihovih kompetenc. Na portalu izobraževalci najdejo zbrane aktualne novosti ter uporabna gradiva in orodja za njihovo delo. Del portala je namenjen tudi strukturiranemu samostojnemu učenju.
Zanimiv se mi je zdel način, kako v Nemčiji podpirajo profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih s strukturiranim samostojnim učenjem. Pri učnih poteh portala EULE, ki vključujejo tudi naloge, ki spodbujajo reflektiranje, se mi je porodila ideja o možnostih vključevanja strokovne povratne informacije v digitalna učna okolja. Povezovanje prednosti digitalnega okolja s človeško strokovno podporo vidim kot zanimivo možnost za nadaljnji razvoj kakovostnega in celostnega razvoja profesionalnih kompetenc.
Orodja in pripomočki, ki jih uporabljajo v začetnih fazah postopkov vrednotenja temeljijo na refleksiji in samoevalvaciji odraslega. Tako ugotovijo, kaj vse se je odrasli učil – ne glede na okolje, v katerem je učenje potekalo – odrasli pa ozavesti pomen vsega naučenega. Posledično se zviša tudi njegova samozavest in izboljša samopodoba. Orodja in pripomočki podpirajo predvsem ugotavljanje znanja, pridobljenega neformalno in priložnostno.
Za izobraževanje, ki temelji na zanimanju posameznika, pa je zanimiva možnost 5-dnevnega plačanega izobraževalnega dopusta. Ta zaposlenim omogoča vključevanje v raznolike oblike izobraževanja. Izobraževalne ustanove ponujajo pestro ponudbo izobraževanj v ta namen, ki jih targetirano oglašujejo za namen izobraževalnega dopusta.
Slovenske strokovne revije tudi v nemških knjižnicah
Trenutno je v 14 od 16 nemških zveznih dežel zakonsko urejena možnost plačanega izobraževalnega dopusta. Trajanje in pogoji se med deželami razlikujejo.
Prav posebno presenečenje so nam pripravili v knjižnici DIE. V njeni bogati ponudbi smo našle tiskano izdajo e-Novičk iz leta 2007, v kateri je naša Andreja napisala svoj prispevek o Dnevih svetovanja za znanje. V knjižnici pa hranijo tudi starejše izdaje novičk TVU in Andragoških spoznanj.
Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS