Ob koncu prejšnjega meseca je v tretje obdobje vseživljenjskega učenja vstopila naša draga in spoštovana mentorica v programih PUM-O+ pri LU Murska Sobota Mihaela Flisar, za kolege in udeležence kar Miša.
Miša je po stažu najstarejša mentorica v programih projektnega učenja. Prihaja iz prve generacije izobraževalcev odraslih, ki se je usposabljala za mentorico v javno veljavnem programu PUM. To je bilo v šolskem letu 1999/2000. Takrat še mlada in z vidika neformalnega izobraževanja mlajših brezposelnih odraslih bolj začetnica me je pritegnila s svojo človeško toplino in razumnostjo. V času njenega temeljnega usposabljanja smo imeli omejene izkušnje s projektnim učenjem, a vendar je svojo seminarsko nalogo z naslovom Ureditev prostora zelo dobro izdelala. Tako je bilo tudi pozneje, ko je svoje premišljene izkušnje z delom posredovala mlajšim kolegom v programu.
Tiha in zadržana, vendar prodorna in pristna
Izvajala je vse inačice izvirnega programa projektnega učenja za mlade, ki ga skladno s potrebami časa vseskozi prilagajamo in zaradi razlik tudi drugače poimenujemo (PUM, PUM-O, PUM-O+). A Miša kot dolgoletna in razmišljujoča mentorica ve, da udeleženci v tej ali oni inačici programa potrebujejo empatične in ustvarjalne mentorje. Ti jim pomagajo odkriti njihove notranje moči in talente ter jih tako spodbudijo k dejavnemu učenju in življenju.
Načela projektnega učenja in skupinsko-dinamični procesi ostajajo bolj ali manj podobni, mentor sam pa mora iti s časom naprej, se spopolnjevati in preskušati nova orodja, nove tehnologije, hkrati pa ustvarjati varno in predvidljivo učno klimo. Miši je vse to odlično uspevalo!
Čeprav je bolj tihe in zadržane narave, je njena podpora udeležencem docela prezentna. Opisovali so jo kot pozorno, pristno in spoštljivo mentorico, s katero se je mogoče pogovoriti, ki udeležencem pomaga razumeti delovanje sistemov in na katero se lahko zanesejo. Izdelki iz slame, ličkanja, različni tekstilni izdelki, pustne maske, venčki in šopki, ki so jih ustvarili pod njenim mentorstvom, so marsikomu odprli pot do neznanih talentov in kariernih ciljev. Sodelovali so v dejavnostih, na katere so številni še danes ponosni.
Miša se tudi sama rada uči. Kot mentorica ustvarja s člani študijskih krožkov, udeležuje se različnih dogodkov in delavnic, spremlja delo kolegov, ki izvajajo podobne programe. Zato ne preseneča, da je za svoje andragoško delo prejela različna priznanja.
Draga Miša, ne dvomim, da boš s tem nadaljevala tudi v penziji, čeprav z lagodnejšim tempom. Hvala ti za tvojo strokovnost in človečnost, s katero si obogatila življenje mnogih mladih, nemalokrat spregledanih udeležencev projektnega učenja za mlajše odrasle, pa tudi nas – svojih kolegov! Srečno!
Natalija Žalec, MAEd(UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
