Množični mediji so z nami povsod. Zatiskali bi si oči, če ne bi priznali, da vplivajo na naše življenje. V knjigi sta pod drobnogled vzeti predvsem dve starostni skupini, ki sta po mnenju avtorice najranljivejši: (predšolski) otroci in starostniki. Podatki, uporabljeni v analizi, izhajajo iz raziskav, opravljenih med letoma 2015 in 2020.
Medijska pismenost se nanaša na sposobnosti, znanja in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo pridobljenih informacij. Smiselno jih je razvijati, saj smo vedno pogosteje izpostavljeni lažnim novicam, manipulaciji in dezinformacijam.
V tem kontekstu nas seznani z definicijami in najnovejšimi pogledi na lažne novice in senzacionalizem ter povezavo medijev s potrošništvom.
Pri tem so posebno izpostavljeni tudi prebivalci, starejši od 65 let. Raziskave kažejo, da jih skoraj polovica digitalnih tehnologij ne uporablja. S tem so prikrajšani, saj ne morejo dostopati do široke ponudbe storitev, ki je vedno bolj dostopna samo po elektronski poti. Težava ni le v finančni dostopnosti naprav in omrežij, ampak tudi v nezaupanju in pomanjkanju znanja. Nenazadnje so tu tudi fizične ovire: slabša finomotorika, vid in druge.
Avtorica za premagovanje vsaj nekaterih vrzeli predlaga širjenje izobraževalnih programov. Ti naj tako naslavljajo strahove kot spodbujajo motivacijo za stalno izobraževanje na tem področju. Knjigo Medijska pismenost in vzgoja v Sloveniji priporočamo vsem, saj poleg zanimivih rezultatov raziskav ponuja tudi rešitve. Dobite jo v Knjižnici ACS.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
