Tri julijske dni je Ljubljana dihala s pismenostjo. 24. Evropsko konferenco o pismenosti Literacy. The Door to a Better World je pripravila Zveza evropskih bralnih društev – FELA v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS ter drugimi nacionalnimi in lokalnimi partnerji. Srečali so se raziskovalci, učitelji, knjižničarji, avtorji, založniki in drugi strokovnjaki ne samo z vseh koncev Evrope temveč z vsega sveta. Razprave, predavanja in delavnice so znova potrdili, da pismenost že dolgo ni več zgolj spretnost branja in pisanja. Predstavlja temelj za vključevanje v družbo, kritično razmišljanje, medkulturni dialog in vseživljenjsko učenje.
Konferenca je ponudila bogat program, ki je povezal strokovna spoznanja s primeri dobrih praks. Posebno vrednost so ji dali plenarni govorci, ki so vsak s svojega zornega kota odprli pomembna vprašanja prihodnosti pismenosti.
Profesorica Alyson Simpson z Univerze v Sydneyju je poudarila, da otroci ne potrebujejo le tega, da se naučijo brati, temveč predvsem razlog, zakaj bi sploh želeli brati. S predstavitvijo dolgoletnega raziskovalnega projekta TARDIS je pokazala, kako lahko dialog ob kakovostni mladinski literaturi gradi empatijo, spodbuja razumevanje različnih pogledov in ustvarja vseživljenjske bralce. Njeno sporočilo, da branje nastaja predvsem v odnosih med ljudmi, je bilo eno najbolj navdihujočih na konferenci.
Veliko zanimanja je pritegnilo tudi predavanje prof. dr. Marka Robnika Šikonje s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Predstavil je možnosti uporabe velikih jezikovnih modelov pri izboljševanju berljivosti besedil. Namesto vprašanja, ali bo umetna inteligenca nadomestila človeka, je razpravo usmeril v to, kako lahko tehnologija pomaga ustvarjati razumljivejša in dostopnejša besedila za ljudi z različnimi ravnmi pismenosti. Take rešitve imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju ovir za številne odrasle in mlade bralce.
Posebno čustven pečat je pustila predstavitev Deborah Soria, dolgoletne vodje knjižnice IBBY na Lampedusi. Njena pripoved o knjižnici tihih knjig, ki brez besedila presegajo jezikovne in kulturne meje, je pokazala, da so knjige lahko idealno orodje za prvo sporazumevanje ljudi iz zelo različnih kulturnih in jezikovnih okolij z zelo različnimi življenjskimi zgodbami. V času množičnih migracij in družbenih napetosti je njeno predavanje opomnilo, da lahko zgodbe gradijo mostove tam, kjer jih politika pogosto ne zmore.
Na konferenci sva svoje delo predstavili tudi sodelavki Andragoškega centra Slovenije. Predstavila sem dva primera spodbujanja branja, ki nastajata v slovenskem prostoru: spletno stran za družinsko pismenost ter pobudo Branje v gozdnih knjižnicah. Oba projekta kažeta, kako lahko kakovostni viri in inovativni pristopi približajo branje družinam ter ga umestijo tudi v naravno okolje. Portal Družinska pismenost združuje strokovno preverjene vsebine s področja razvoja branja, jezikovnih spretnosti in bralne kulture ter ponuja številne praktične nasvete, priporočila za kakovostno branje, video- in zvočne vsebine ter ideje za dejavnosti, s katerimi lahko družine skozi vsakdanje dejavnosti krepijo bralno in druge pismenosti.
Projekt Branje v gozdnih knjižnicah, ki povezuje Zavod za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Andragoški center Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije, pa gozdove za en dan v letu spremeni v skupne bralne prostore. Uspeh pobude je potrdil, da skupno branje v naravi nagovarja ljudi vseh generacij, pobuda pa je postala stalni del Nacionalnega meseca skupnega branja.
Dr. Tanja Rupnik Vec pa je predstavila model formativnega spremljanja razvoja argumentacijskih spretnosti. Izhajala je iz spoznanja, da je sposobnost utemeljevanja, vrednotenja argumentov in kritičnega razmišljanja ena ključnih sestavin sodobne pismenosti. Predstavila je večfazni model, ki učencem in odraslim omogoča postopno razvijanje argumentacije – od samoevalvacije predznanja in postavljanja učnih ciljev do vrstniških povratnih informacij ter refleksije lastnega napredka. Prispevek je pokazal, da razvoj argumentacije ni pomemben le za posamezne šolske predmete, temveč krepi tudi digitalno, zdravstveno, naravoslovno in državljansko pismenost.
Program konference je bil bogat in zanimiv. Skoraj nemogoče se je bilo udeležiti vseh predavanj, ki so pritegnila našo pozornost. Največja dodana vrednost konference je občutek, da po vsem svetu deluje skupnost ljudi, ki še verjamejo v moč pismenosti. V času hitrih tehnoloških sprememb, umetne inteligence in vse večjih družbenih razlik ostaja skupno prepričanje jasno: branje, razumevanje, kritično mišljenje in sposobnost sporazumevanja niso izgubili pomena. Prav nasprotno – postajajo pomembnejši kot kadar koli prej.
Iz Ljubljane smo odšli polni novih idej, poznanstev in navdiha za prihodnje delo. Preveval me je občutek, da se je tri dni dolga konferenca končala skoraj prehitro. Če bo vzdušje leta 2028, ko bo Evropska konferenca o bralni pismenosti in bralni kulturi na Islandiji, vsaj približno takšno, kot smo ga doživeli v Ljubljani, se je resnično že veselimo.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS