Med 9. in 10. junijem je bila v Varšavi letna skupščina Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA), posvečena odpornosti in povezovanju skupnosti. Dogodek je združil predstavnike organizacij za izobraževanje odraslih, raziskovalce, oblikovalce politik in praktike iz vse Evrope. Osrednje vprašanje je bilo, kako lahko izobraževanje odraslih prispeva k bolj povezanim, vključujočim in odpornim skupnostim v času hitrih družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb.
Prvi dan: skupna vizija in praznovanje dobrih praks
Prvi dan je bil namenjen generalni skupščini EAEA, strateškim razpravam o prihodnjem razvoju združenja ter izmenjavi izkušenj med članicami. Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju nove strategije EAEA, pri kateri so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih in prioritetah evropskega izobraževanja odraslih za prihodnja leta.
Večer je bil posvečen podelitvi nagrad Grundtvig, najpomembnejšega evropskega priznanja za inovativne projekte na področju izobraževanja odraslih. Nagrada nosi ime po danskem pedagogu in mislecu N. F. S. Grundtvigu, enem od utemeljiteljev ljudskih visokih šol in zagovorniku izobraževanja za življenje. Namen nagrade je prepoznavati projekte, ki s svojimi pristopi prispevajo k vključevanju ljudi, gradnji zaupanja, aktivnemu državljanstvu in ustvarjanju povezanih skupnosti. V ospredju so bili projekti, ki dokazujejo, da lahko učenje odraslih pomembno prispeva k družbeni povezanosti in reševanju aktualnih izzivov.
Že prvega dne je bilo mogoče začutiti močno sporočilo dogodka: neformalno izobraževanje odraslih ni obrobna dejavnost, temveč pomemben del evropskega družbenega razvoja. Poleg pridobivanja znanja in spretnosti ljudem omogoča ponovno vključevanje v skupnost, krepi samozavest, spodbuja aktivno državljanstvo ter ustvarja priložnosti za sodelovanje med generacijami in različnimi družbenimi skupinami.
Drugi dan: odpornost kot skupnostna moč
Osrednji konferenčni dan je odprlo predavanje Alicje Gałązke z naslovom Growing Resilience Together: Adult Education for Inner Strength and Community Connection. Poudarila je, da odpornosti ne smemo razumeti zgolj kot individualno sposobnost spoprijemanja s težavami, temveč kot proces, ki nastaja v odnosih in skupnostih. Izobraževanje odraslih pri tem povezuje osebni razvoj posameznika s širšimi družbenimi spremembami.
Posebej navdihujoč del njenega nastopa je bil namenjen moči osebnih zgodb. Izpostavila je misel, da lahko človek spremeni svoje življenje, če spremeni zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi. Postati moramo uredniki lastne življenjske zgodbe. Prelomni dogodki niso zgolj nekaj, kar se nam zgodi, temveč priložnost za nov pogled in osebno rast. Namesto vprašanja »Kaj se mi je zgodilo?« je koristneje iskati odgovor na vprašanje »Kaj lahko pridobim iz te izkušnje?«
Govorka je opozorila tudi na nevarnost togih predstav o sebi. Če se posameznik trajno umesti v vlogo žrtve ali svojo identiteto gradi na eni sami življenjski zgodbi, si omejuje možnosti za razvoj. Odpornost pomeni sposobnost, da dogodke pogledamo z različnih perspektiv in v njih prepoznamo tudi lastno moč.
Veliko pozornosti je bilo namenjene sodobnim izzivom, predvsem vprašanju, kako doseči ljudi, ki se vse bolj zapirajo v digitalne svetove in izgubljajo občutek pripadnosti skupnosti. Več govorcev je poudarilo, da močne skupine prepoznavajo in razvijajo potenciale svojih članov. Odpornost ni stanje, ko nas nič ne prizadene. Gre za način soočanja s težkimi okoliščinami. Je dinamičen proces, ki se spreminja skozi življenje. Pomemben del odpornosti predstavlja tudi zavedanje telesa in prepoznavanje njegovih odzivov. Ena najmočnejših misli konference je bila, da odpornosti ni mogoče doseči individualno – vedno nastaja skozi povezanost, sodelovanje in medsebojno podporo.
Po uvodnem predavanju je sledila panelna razprava Resilient Communities in Times of Crisis. Sodelujoči Irena Lipowicz, Oleg Smirnov, Esther Hirsch in John Evers so predstavili izkušnje skupnosti, ki se soočajo z vojnami, družbenimi napetostmi in drugimi krizami. V razpravi, ki je sledila, so se jasno pokazale razlike med dojemanjem družbene stabilnosti in miru med državami. Nekatere so namreč bistveno bolj izpostavljene neposredni grožnji vojne kot druge. Posledično so bili tudi odzivi in predlogi usmeritev različni – nekateri si želijo več usposabljanja za mir in strpnost, drugi pa več krepitve odpornosti skupnosti na izredne razmere. A skupno sporočilo je bilo jasno: izobraževanje odraslih, zaupanje med ljudmi in močne lokalne mreže so pomemben del družbene odpornosti.
Delavnice: od raziskav do konkretnih rešitev
Popoldanski del programa je ponudil šest vzporednih delavnic. Obravnavale so krepitev demokratične vloge izobraževalcev odraslih, dostop do izobraževanja v zaprtih okoljih, zagotavljanje kakovosti v izobraževanju odraslih, vključujočo komunikacijo z migranti, uporabo gledaliških in igrifikacijskih metod ter gradnjo odpornih skupnosti s pomočjo participativnih pristopov.
Sodelovala sem v prvi delavnici, kjer smo razpravljali o vlogi izobraževalcev odraslih pri krepitvi demokracije in družbene odpornosti. Hitro se je pokazalo, da imamo na področju izobraževanja odraslih veliko kakovostnih programov in navdihujočih zgodb, bistveno manj pa sistematičnih podatkov, s katerimi bi lahko njihov pomen dokazovali odločevalcem. Zato smo posebej poudarili potrebo po zbiranju primerljivih nacionalnih podatkov in raziskav, ki bi jasno pokazale povezavo med neformalnim učenjem, razvojem temeljnih kompetenc, vključevanjem ranljivih skupin ter njihovimi pozitivnimi ekonomskimi učinki za gospodarstvo in družbo. Takšni dokazi so ključni za dolgoročno prepoznavnost in ustrezno financiranje področja.
Tudi ta konferenca je pokazala, da je izobraževanje odraslih veliko več kot pridobivanje znanja za trg dela. Je prostor za srečevanje ljudi, krepitev zaupanja, aktivno državljanstvo in ustvarjanje skupnosti, ki znajo skupaj iskati odgovore na izzive sodobnega časa. Prav povezanost ljudi pa ostaja eden najpomembnejših virov odpornosti evropskih družb.
Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS