V torek, 4. marca, je v Kongresnem centru Celje potekala konferenca projekta ASI (Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile) z naslovom Trk generacij – kako do uspešnega medgeneracijskega vodenja. Udeležili sva se je tudi dve sodelavki ACS, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Andreja Dobrovoljc.
Kot pove že naslov konference, je bila glavna tema srečanja medgeneracijsko vodenje in osvetlitev trga dela z vidika različnih generacij, od »baby boomerjev«, generacije x in y pa do generacije z.
Različni pogledi na sobivanje različnih generacij na trgu dela ter pomen uspešnega medgeneracijskega vodenja so se prepletali skozi vse prispevke. V uvodnem plenarnem predavanju je dr. Jana Goriup predstavila teoretične značilnosti različnih generacij, aktivno staranje ter načine preseganja obstoječih stereotipov o starejših zaposlenih. Poudarila je pomen medgeneracijskega sodelovanja, ki mora temeljiti na medgeneracijskem učenju, pomoči, druženju, skupnem delu ter prilagajanju.
Zelo zanimiva je bila okrogla miza z naslovom Proč s stereotipi: medgeneracijske sinergije, v kateri so sodelovali trije predstavniki različnih generacij: Bogdan Ledinek, tehnolog v Steklarni Hrastnik, Štefan Gostič, regionalni kadrovski menedžer podjetja KMAG, ter Nina Huš, »People & Culture Manager« v podjetju Agilcon. Živahna in zanimiva razprava, ki jo je povezoval mag. Janez Žezlina, je poudarila pomen mentorstva starejših in/ali izkušenejših kolegov mlajšim sodelavcem. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja, prenos znanja in izkušenj, a ne samo od starejših k mlajšim, temveč tudi obratno. Zelo zanimivo je bilo poslušati različne izkušnje predstavnikov različnih panog, saj prihaja do razlik v ravnanju z zaposlenimi. V podjetju Agilcon se tako ukvarjajo z vprašanjem, kako svoje IKT-strokovnjake zadržati, jim nuditi prijazno in spodbudno delovno okolje, ker primanjkuje tovrstnega kadra, medtem ko v podjetju KMAG skrbijo, da zaposleni ne odhajajo zaradi napornega in stresnega delovnega okolja (prodaja avtomobilov in postavljene norme na enega prodajalca). Zanimivo je tudi, da v nekaterih okoljih niti ne prihaja do srečevanja več različnih generacij, npr. v podjetju, ki se ukvarja z IKT, a je pomen mentorstva kljub temu velik.
V drugem delu je gostujoči profesor iz Velike Britanije, dr. Matt Flynn, predstavil medgeneracijsko raznolikost kot dodano vrednost. Povzel je ugotovitve različnih evropskih raziskav o medgeneracijskih izzivih v podjetjih, opozoril na pravočasno pripravo strategije za upravljanje s starejšimi zaposlenimi v podjetjih, predstavil pa je tudi kar nekaj zanimivih primerov podjetij, ki prilagajajo delovno okolje starejšim zaposlenim.
Med prispevki smo imeli tudi dve predstavitvi primerov dobre prakse. Prvi je podjetje Odelo d.o.o., kjer se z medgeneracijskim sodelovanjem ter prilagajanjem starejšim zaposlenim ukvarjajo že kar nekaj časa in pri tem uspešno koristijo sredstva iz projektov ASI ter Kompetenčni centri. Drugi pa je projekt BABI servis, v katerem upokojene gospe nudijo brezplačno varstvo za otroke.
V zadnjem delu konference smo sodelovali v delavnici o uporabni psihologiji za vodenje in medgeneracijsko sodelovanje, ki jo je izvedel Jan Kovačič, organizacijski psiholog in svetovalec. Različne generacije ter njihove značilnosti je predstavil v luči razvojne psihologije, natančneje po Ericksonovemu modelu psihosocialnega razvoja. Med delavnico smo različne generacijske stile ter priložnosti raziskovali skozi neposredno delo z drugimi udeleženci konference.
Čeprav je medgeneracijsko sodelovanje, poznavanje različnih generacij že nekaj let aktualna, dobro raziskana in predstavljena tema, smo na konferenci dobili veliko novega in uporabnega znanja. Prepoznali smo številne nove izzive, s katerimi se bomo kot izobraževalci odraslih pri svojem razvojnem, izobraževalnem in svetovalnem delu z odraslimi gotovo pogosto srečevali.
Mag. Andreja Dobrovoljc (andreja.dobrovoljc@acs.si), ACS
