GZS je 4. marca organizirala konferenco z naslovom Kakšne kadre in kompetence potrebuje (in lahko pričakuje) gospodarstvo. Program je spretno in poznavalsko povezoval Samo Hribar Milič. Udeležence konference je uvodoma pozdravila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Vabljeni govorci so z več strani osvetlili pomembno in perečo tematiko iskanja ravnovesja oziroma usklajenosti med zmožnostmi (kompetencami) sedanjih zaposlenih ter bodočih iskalcev zaposlitev in zahtevami sedanjih ter bodočih delovnih mest, s katerimi se ali se bodo kosali. Soočeni sta bili dve področji: na eni strani izobraževalni sistemi oziroma programi, ki te zmožnosti (kompetence) razvijajo ali oblikujejo, na drugi pa predvidene zahteve delovnih procesov v gospodarstvu in delovnih mest znotraj njih. V tem soočenju so bili poudarjeni primeri dobrih praks povezovanja med eno in drugo platjo iste medalje.

Na prvi strani so bili predstavljeni: izobrazbena struktura prebivalcev Slovenije, razmere in vzdušje na trgu dela (poklicni barometer), značilnosti vpisa v posamezne smeri in ravni izobraževanja ter težave, s katerimi se ukvarjamo v izobraževanju odraslih; na drugi pa zgledni primeri povezovanja gospodarstva in izobraževanja. ŠC Škofja Loka in podjetje LTH Castings odlično sodelujeta, Kompetenčni centri in SRIP dobro delujejo, model karierne platforme je kakovostno zasnovan in uporaben. Predstavnici dveh uspešnih podjetij sta prikazali uspešnost svojih podjetij pri načrtovanju kadrov.

Predstavljeni so bili tudi izzivi in potenciali primerne sistemske umestitve dualnega sistema med izobraževalno ponudbo.

Srečanje se je končalo z okroglo mizo na naslovno temo Napovedovanje kompetenc prihodnosti. Poleg nekaterih govorcev, ki so že prej nastopili, se je je udeležil tudi državni sekretar na MDDSZ, Tilen Božič.

Nekoliko poenostavljeno bi lahko ocenili, da je bila rdeča nit, ki so ji udeleženci večinoma sledili, prepričanje, da gospodarstvo ve in zna načrtovati kompetenčne profile, ki bodo ustrezali zahtevam bodočih delovnih mest. To je bilo razumljivo in pričakovano, saj je dogodek organizirala GZS. Dolgoročnega odpravljanja sedanje neuravnoteženosti med kompetencami iskalcev zaposlitve in potrebami zaposlovalcev bi se tako, v skladu z mnenjem večine sodelujočih, morali lotiti s povezovanjem gospodarstva in izobraževalnih ustanov, saj je gospodarstvo korak pred izobraževalci. Seveda je dolgoročno možen in, po mojem mnenju, razvojno ustreznejši tudi drugačen pristop: če bi izobraževalni sistem vsem šolajočim omogočil in zagotovil oblikovanje ter razvoj vseh temeljnih zmožnosti na znatno višji ravni kot doslej, bi tako usposobljeni potencialni zaposleni lahko tudi generirali nova delovna mesta. Ta bi bila bolj vzdržna in trajnostno naravnana, kot so ta, ki jih in jih bodo ponujala obstoječa podjetja. V svojih vložkih, tako med predstavitvijo kot v razpravi na okrogli mizi, sem skušal predstaviti ta, drugi in nekoliko drugačni pogled.

Mag. Peter Beltram (peter.beltram@acs.si), ACS