Spletno dostopna znanstvena monografija Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo je ob izkušnji s sušo zanimivo branje.
Pravzaprav je ACS na sušo opozoril že pred časom, in sicer v monografiji Krhka ravnotežja, kjer na t. i. kamnu lakote s Trnovske planote piše “Ne blu XVII Tednu deshja”. Mimogrede – letošnja suša traja (komaj) osem tednov. Naslovnica monografije o suši, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, kaže še en kamen lakote. Na Dolenjskem mimoidočemu sporoča: “U lejte 1834 je bla huda Susha.”
Suša je hidrološki in meteorološki pojav. Njene sistematične obravnave so se lotili na Inštitutu za novejšo zgodovino in npr. opozorili, da po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, večinoma na dnu rek obstajajo t. i. kamni lakote. Sporočajo, da je, ko reka usahne tako zelo, da so vidne skale na njenem dnu, življenje na svojem robu. Dvanajst prispevkov v omenjenem zborniku obravnava sušo v Sloveniji kot reden pojav. Analize posameznih suš in njihovih posledic so umeščene v zgodovinski kontekst. Različni viri in obravnave dajejo knjigi pestrost in globino. Za urednico, dr. Dunjo Dobaja, pestrost prispevkov ni bila enostaven izziv, bralcu pa je morda prav zato zanimiva, čeprav gre za znanstveni vir. Nenazadnje nas nagovarja v luči samospraševanja o osebnem in institucionalnem upoštevanju napovedi spremenjenega podnebja, ki se uresničujejo. Smo za svoj dopust prispevali kaj ogljika v ozračje? Kolikšen je prispevek novih oken ACS k zmanjšani porabi energije? Ali npr. Koliko šest gabrov, posajenih pod našo stavbo prispeva k hlajenju in zadrževanju vode na področju BTC? Morda res malo, a bolje kot nič.
Urednica je umestila zbornik v zbirko Vpogledi. V Predgovoru nas opozori, da “se suša razvija postopoma in potuje skozi vodni krog, kar je vzrok za več vrst suš”. Pove nam tudi, da “najzgodnejši zabeleženi primer katastrofalne suše na današnjem slovenskem prostoru sega v leto 638” in da “viri poročajo še o dveh ekstremnih dogodkih daleč v preteklosti, in sicer leta 1000 in 1132, ko so velike reke povsem presahnile. Za leto 1132 so ohranjena pričevanja, da sta se posušili reka Drava in Mura. Suša je povzročila lakoto, bolezni in smrti”. Avtorji analizirajo različna pomanjkanja, ki nastopajo kot posledica suš, tudi požare, ki so tudi pri nas vse resnejši in ob katerih lahko govorimo o pomanjkanju varnosti.
Izobraževalci odraslih na področju trajnostnosti postavljamo več stopnih kamnov v prihodnost. Med njimi je razumevanje odziva na spremembe okolja. Narava je zanimivo učno okolje, hkrati pa so z njo povezane tudi potrebe odraslih, že pregovorno izhodišče vsakršnega našega dela. V tej luči vabimo k branju prispevka Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost na str. 209–229. Njegovi avtorici sva sodelavki ACS, dr. Bogataj in dr. Rupnik Vec.
BOGATAJ, Nevenka, RUPNIK VEC, Tanja. Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost. V: DOBAJA, Dunja (ur.). Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2025. Str. 209-229. Zbirka Vpogledi, 28. ISBN 978-961-7104-43-1. ISSN 2350-5656. https://omp.inz.si/zalozba/catalog/view/160/366/1490.
Z anketiranjem izobraževalcev odraslih in udeležencev sva ugotovili, da pojem suše anketiranci spoznajo, ga znajo opredeliti in se suši tudi prilagoditi. Žal pa “ozaveščenost in formalno znanje nista bila zagotovilo bolj ozaveščenega ravnanja”. Odziv na sušo se izkazuje z neposrednimi aktivnostmi in vedno obsega kognitivne, emocionalne in socialne vidike. Med prilagoditvami se je za posebej zanimivo izkazala organizacija skupnostnega delovanja. Primer s Krasa je prispevala naša nekdanja sodelavka Slavica Borka Kucler. Prispevek o suši se zaključi s predlogom, da se za večjo samoučinkovitost in učinkovit razvoj izobraževanj ne osredotočamo zgolj na informiranje in poznavanje podatkov o suši. Posvetiti se moramo tudi spreminjanju ravnanja ter konstrukciji razumevanja suše.
Zainteresiranim je knjiga na voljo v knjižnici ACS pa tudi na spletu.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS