Kar pogumen naslov za posvet ADS, čeprav ni naključje, da se vprašanje postavlja izobraževalcem odraslih v času, ko je naše društvo praznovalo 50-letnico ustanovitve in je v pripravi nov Nacionalni program izobraževanja odraslih, ki bo moral, vsaj deloma, odgovoriti na vprašanje v naslovu.
Odgovore smo iskali na strokovnem srečanju, ki smo ga organizirali v začetku junija na neobičajni lokaciji v Centru Vitalis v Zalogu v Ljubljani. Že prostor je s svojo fleksibilno, drugačno postavitvijo vabil tudi udeležence k sodelovanju in sproščenemu ter ustvarjalnemu vzdušju.
Posveta so se v kar lepem številu udeležili predvsem izobraževalci odraslih: člani društev, organizatorji, izvajalci, strokovni delavci ACS, CPI, ljubljanske FF, teoretiki in praktiki.
Pripravljavci smo v program tokrat namenoma uvrstili vsebine, ki jim v IO posvečamo premalo pozornosti, čeprav bo prihodnost, tudi izobraževanja, v veliki meri, odvisna predvsem od njih. Gre za priložnostno in neformalno izobraževanje in učenje, vpliv medijev, umetno inteligenco ter nove paradigme v IO, ki zahtevajo drugačna znanja in spretnosti: odločanje, komunikacija, medosebni odnosi, informacijska tehnologija in znanje o tem, kako se učiti ipd. Posvet sta moderirali Ida Srebotnik, predsednica ADS, in Natalija Vrhunc, licenčna moderatorka.
Prvi del je bil namenjen uvodnim razmišljanjem povabljenih strokovnjakov. Dr. Zoran Jelenc, dolgoletni predsednik ADS, je predstavil zgodovino tega področja v Sloveniji. Sam je odločilno prispeval k njegovemu 50-letnemu razvoju.
Dr. Ana Krajnc, ki jo je prav v juniju predsednik republike Borut Pahor za prispevek v IO odlikoval z redom za zasluge, je poudarila, da je prihodnost že tu in zdaj. Pri tem je argumentirano opozorila na nove paradigme v IO. Mednarodna organizacija UNESCO je pomembno vplivala na razvoj IO v Sloveniji, zato nas je zanimalo, kaj so prioritete te organizacije danes. O tem je spregovoril podpredsednik komisije UNESCO za Slovenijo dr. Darko Štrajn. O medijih, prednostih in pasteh ter velikem vplivu, ki ga imajo danes, še posebno na priložnostno učenje in informiranje posameznika, je govoril dober poznavalec tega področja, dr. Jože Vogrinc s FF v Ljubljani.
Naj povzamemo ključne ugotovitve, priporočila in rešitve, na katere so opozorili udeleženci posveta.
- Slovenija je učeča se dežela s številnimi projekti, dogodki in prizadevanji posameznikov in skupin, kot so TVU, UTŽO, Forum učečih se, študijski krožki, PUM-O, SSU itd., potrebna pa je večja odzivnost političnih odločevalcev.
- Zavedati bi se morali vplivov medijev, IKT, umetne inteligence na priložnostno učenje in to upoštevati pri priznavanju znanja in sposobnosti, opozarjati pa na negativne posledice.
- Konkretno upoštevati nove poti pri pridobivanju znanja tudi v zakonodaji.
- Financiranje izobraževanja odraslih je netransparentno, sredstva, namenjena za izobraževanje odraslih pa sramotno nizka. Proračune in medresorsko sodelovanje pri pripravi letnega plana IO je treba združevati. Povečati je treba sredstva, namenjena razvoju področja, novim programom in projektom.
- Predlagana je bila spodbuda za uvedbo davčnih olajšav za podpornike in spodbujevalce izobraževanja odraslih in za nova znanja in inovacije v VŽU.
- Ranljivim skupinam je treba s primernimi metodami in oblikami dela, ki omogočajo soustvarjanje znanja in usvajanje potrebnih veščin in spretnosti, ponuditi praktične in motivacijsko koristne in zanimive izobraževalne programe.
- Ozaveščati bi morali vodilne kadre, kako sposobni so izobraženi kadri pri delu in kako pomembno je najsposobnejšim omogočiti dobre delovne pogoje za razvoj in učenje.
- Nujno je treba začeti razumevati, upoštevati, priznavati, razvijati nove paradigme v IO, kot so IKT, novi mediji, umetna inteligenca ipd.; govoriti, ozaveščati, vnesti ključna priporočila v zakonodajo.
Udeleženci so prav zaradi novih vsebin zelo pozitivno ocenili posvet ter še posebej pozdravili možnost, da so lahko v drugem delu prispevali svoje izkušnje, razmišljanja, predloge in rešitve.
Vizija ravnanja in pomena izobraževanja odraslih v prihodnje, kar je bil tudi podnaslov tokratnega srečanja v organizaciji ADS, pa je z drugačnimi vsebinami in izvajalci nakazala šele začetek, ki bi ga morali v prihodnje nadaljevati in nadgraditi z novimi, aktualnimi vsebinami in pogledi na izobraževanje sodobnega človeka. Če ponovno citiramo dr. Krajnčevo: Prihodnost je že tu!
Ida Srebotnik (ida.srebotnik@gmail.com), ADS
