Obožujem hribe. Čedalje bolj. No, v resnici obožujem osvajanje hribov. Če gre za novo osvojenega, toliko bolje. Stati na vrhu – ta občutek obožujem. Dihati svež zrak, uživati v razgledu in občudovati lepote stvarstva.
In sedaj, ko tole pišem sredi ljubljanske betonske džungle, si v domači kuhinji (ki se je v zadnjem obdobju prelevila v pisarno) poskušam vizualizirati prejšnji osvojeni vrh in že kujem načrte za naslednjega. Uf, kako sem pred nekaj tedni zavidal tistim, ki so bili ujeti v občine z vsaj enim več kot 700-metrskim hribčkom.
Izziv: osvojen vrh in/ali dobro narejen selfi?
Morda mi osvojen vrh predstavlja izziv in dokaz, da zmorem. Osvojiti nekaj, česar še nikoli nisem, ali nekaj, za kar mislim, da ne bi zmogel, je zame izziv. Pridem na vrh in tam uživam, to je moje sidro. Za nekoga drugega je izziv priti na vrh in tam posneti selfi z najboljšega zornega kota. Različne izzive imamo in to je odlično. Različnost nas bogati.
Digitalizacija kot skupni izziv
Kljub različnosti je pred nami, tako posamezniki kot podjetji, skupen izziv. Če kdaj, je sedaj postalo jasno, da je industrija IKT postala nujna podlaga za skoraj vse dejavnosti v 21. stoletju. Tudi v našem zavodu smo po nekaj tednih lovljenja in iskanja primernih IKT-rešitev ugotovili, da je veliko stvari mogoče opraviti na daljavo, številne naše aktivnosti se bodo verjetno trajno spremenile. Korona nas je prisilila, da smo se tudi mi digitalizirali.
77 % podjetij ima problem
Ste vedeli, da 77 % podjetij ocenjuje, da je pomanjkanje digitalnih kompetenc zaposlenih ključna ovira za digitalizacijo podjetja? Uporaba digitalnih tehnologij ni več samo stvar IT-oddelka v podjetju, temveč celotne organizacije, in posega v vse dimenzije poslovanja. To pa od podjetja zahteva dvig digitalnih kompetenc vseh zaposlenih. Če se je bilo pred desetimi leti treba naučiti uporabljati e-pošto, je danes nujno, da učinkovito krmarimo med desetinami drugih aplikacij, ki nam omogočajo to in ono.
Strma in vijugasta pot
Da bodo zaposleni uspešno premagovali izzive in delovne naloge, jim omogočimo pot k potrebnim znanjem in spretnostim. To je ključno, ni pa enostavno, pravzaprav je zelo težko in kompleksno. Podobno kot pri vzpenjanju v hribe je pred nami strma in vijugasta pot. Od zaposlenih najprej zahteva analizo kondicije in prilagoditev »ture«, nato pa veliko mero vztrajnosti in potrpežljivosti. Gotovo bo tudi veliko pomislekov, morda celo negodovanja: »zakaj bi rinil tja gor«, »to ni zame«, »ne bom zmogel«, »kaj je meni tega treba« ipd.
A verjemite mi, vztrajnost je vedno nagrajena. Z lepim razgledom ali dodatnimi znanji. Oboje pa nam prinaša pogled z nove perspektive.
Že imate svoj vavčer?
Vavčerji. V zadnjih dneh kar naprej poslušamo o njih. Vesel sem, da bom lahko spoznaval nove kotičke naše domovine. Slovenija je čudovita dežela. V mojem primeru bo prva izbira verjetno ena od planinskih koč.
A vavčerji niso »od včeraj«. Verjetno marsikdo ne ve, da EU preko svojih skladov že vrsto leto omogoča neke vrste vavčerje za krepitev novih znanj in spretnosti. Namenjeni pa so vsem starejšim od 45 let, ki so še aktivni na trgu dela. Podjetja lahko na ta način svoje zaposlene brezplačno usposobijo s pomočjo enega od izvajalcev, pri katerem je mogoče te »vavčerje« unovčiti.
Pri nas se zavedamo resnosti problema in iščemo rešitve za izzive, ki so pred nami. Pripravili smo številne možnosti digitalnega izobraževanja.
Drsaj tja, kamor plošček gre, ne tja, kjer je sedaj.
Koronakriza je pokazala, kam gredo ploščki. Možno je, da se nam bo epidemija še večkrat ponovila in takrat moramo biti kot podjetje in kot posamezniki pripravljeni. Digitalna preobrazba ni več izbira, ampak je nuja.
Če želite koristiti »izobraževalni« vavčer zase ali za vaše zaposlene v podjetju, mi pišite. Lahko pa mi pošljete tudi namig za kakšen ne preveč obljuden, a hkrati osvojljiv vrh. Če ne marate gneče … 🙂
Rok Trdan (rok.trdan@cene-stupar.si), Cene Štupar – CILJ
