Kakovost zraka vpliva na zdravje in počutje človeka. V notranjih prostorih preživimo približno 90 % našega časa. Ali ste vedeli, da je kakovost zraka v zaprtih prostorih lahko mnogokrat slabša od tistega, ki ga dihate zunaj?

Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih se nenehno spreminja. Nanj vplivajo onesnažila, ki so v zunanjem zraku in z mehansko ali ročno ventilacijo pridejo noter, hlapne organske snovi v zaprtih prostorih ter aktivnosti, ki jih izvajajo ljudje. Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih zmanjšuje učinkovitost dela in negativno prispeva h kratkoročnim in dolgoročnim vplivom na zdravje.

Se sprašujete, kdo ima pregled nad kakovostjo zraka v notranjih prostorih; doma, v službi, na opravkih ipd.? Zunanji zrak regulira zakonodaja in merjenje poteka na ravni mest s pomočjo velikih in dragih merilnih naprav. Obstaja tudi individualni način merjenja zraka s pomočjo nizkocenovnih osebnih merilnih naprav. Te pomagajo razumeti prav osebno izpostavljenost onesnaženemu zraku. Nekatere tovrstne naprave so na voljo v prodaji (primer uHoo ali Netatmo), druge so v fazi razvijanja in uporabljene za raziskovalne namene, na primer v ljubiteljski znanosti. V času svojega magistrskega in doktorskega študija sem spoznala oboje.

V tem prispevku predstavljam svoje ugotovitve o meritvah kakovosti zraka v naši pisarni v času delovnika. Svoje nekdanje sodelavce na IJS sem namreč prosila za merilno napravo, ki meri temperaturo in vlažnost zraka, tlak ter različna onesnažila zraka: prašne delce (PM22.5), ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid (CO), dušikov dioksid (NO2), ozon (O3) ter hlapne organske snovi (TVOC).

Oznaka PM22.5 pomeni, da gre za delce z aerodinamičnim premerom pod 2.5 μm, to je približno dvajsetkrat manj od debeline človeškega lasu.

Vlada Republike Slovenije je 8. 7. 2022 sprejela sklep o učinkoviti rabi energije. Hlajenje s pomočjo zunanjega zraka je omenjeno kot eden od ukrepov. »Med najpomembnejšimi je ukrep, da organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije, zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče.«

Napravo sem postavila v svojo pisarno na višino glave. Beležila sem število ljudi v pisarni (sama ali skupaj s sodelavko) in ali je bilo okno odprto. Prezračevanje lahko znatno vpliva na kakovost zraka v prostoru, tako pozitivno (z vnosom »svežega« zraka) kot negativno (zunanja onesnažila). Vrata v pisarno so bila odprta. Po enem tednu spremljanja podatkov se mi je zdelo pomembno raziskati tudi vrednosti, če bi bila vrata in okna zaprta. Imela sem dostop do vizualnih prikazov podatkov na spletu ter na aplikaciji na pametnem telefonu. Žal surovi podatki niso dostopni. Zato podrobnejša analiza ni možna.

Idejo za prispevek sem dobila v času, ko je bilo zunaj vroče in sem tehtala med odpiranjem oken in uporabo klime. Odločila sem se za odpiranje okna v jutranjih urah, vendar nisem bila prepričana, kdaj je pravi čas, da ga zaprem. Spomnila sem se, da bi s pomočjo teh naprav to lahko ugotovila. Povezala sem se z IJS, odsekom za znanosti o okolju, in se dogovorila za uporabo ene od nizkocenovnih naprav, kakršno s(m)o uporabili v projektih ljubiteljske znanosti.

Temperatura

Na spodnjem grafu lahko vidimo dnevno nihanje temperature ter učinek odpiranja oken. Ob koncu tedna (11. in 12. 9.) jih nismo odpirali in posledično ni nenadnega padca temperature. Optimalni razpon temperature v zaprtih prostorih je med 19 in 24 stopinj. Dosegali smo jo le, ko je bilo okno odprto.

Vlažnost

Nasprotno od temperature se je količina vlage dvigala z odpiranjem oken (gl. nenadne dvige temperature vsako jutro). Optimalen razpon za vlago v zaprtih prostorih je 40–60 %.

Vlaga v zraku

Prašni delci

Vrednosti novih smernic SZO za kakovost zunanjega in notranjega zraka določajo 24-urno povprečje za PM2,5 pri 15 μg/m3. Naprava ima v nastavitvah priporočeno mejno vrednost manj kot 15 μg/m3. Kot vidimo, smo bili vedno pod tem pragom. Lahko pa tudi opazimo, da naša prisotnost v službi sama dviguje prah.

Prašni delci

Hlapne organske snovi

Hlapne organske spojine (VOCs) hlapijo iz barv, tesnil, čistilnih sredstev, pohištva idr. TVOC se nanaša na skupno vsoto koncentracij hlapnih organskih spojin. Na ACS imamo talne preproge, ki morda vplivajo na te rezultate. Z rednim jutranjim odpiranjem oken se koncentracije hlapnih organskih spojin drastično zmanjšujejo. Najvišje merjene koncentracije so še vedno znotraj sprejemljive ravni (manj kot 400 ppb).

Prašni delci

Ozon

Ozon je zanimiv onesnaževalec, ki nastane, ko ultravijolična svetloba sonca razgradi molekulo kisika na dva posamezna atoma kisika. Vsak se hitro veže na drugo molekulo kisika. Drastičnih sprememb ne vidimo, smo znotraj zaželenih vrednosti (manj kot 30 ppb).

Ozon

Dušikov dioksid in ogljikov oksid

Koncentracija dušikovega dioksida je načeloma zelo nizka (naprava pokaže večinoma številki 1 ali 0). Izjeme so lahko, če odpremo okna v času, ko je velika gostota prometa. NO2 se namreč tvori ob izpuhih motornih vozil ter drugih procesih izgorevanja. Spodaj je primer dneva, ko je bilo okno očitno dlje časa odprto v popoldanskem času. Še vedno je bila koncentracija NO2 nižja od priporočene.

Podobno kot pri NO2 so bile koncentracije CO najverjetneje pod pragom zaznavanja, vsaj v času merjenja naprava ni pokazala drugega kot 0.

Dušikov dioksid in ogljikov oksid

Ogljikov dioksid

Eden od ključnih indikatorjev kakovosti zraka v zaprtih prostorih je ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Koncentracija CO2 se zelo hitro dviguje, če prostora ne zračimo. V prvem tednu sem bila v pisarni sama z odprtimi vrati. Z vsakodnevnim odpiranjem oken sem učinkovito znižala koncentracijo CO2 v pisarni. Samo v popoldanskem času se je dvignila nad prag 800 ppm.

Ogljikov dioksid

Takoj ko sva bili dve, čeprav so bila zjutraj in tudi večkrat kasneje odprta tako vrata kot okna, so se koncentracije CO2 zelo hitro nakopičile in prečkale prag 800 ppm.

Ogljikov dioksid

Z eksperimentiranjem sem nadaljevala in ugotovila, da so bile koncentracije višje od 2500 ppm, ko sva imeli nekaj dni zaprta vrata in okna.

Ogljikov dioksid ob navzočnosti dveh

Zaključki

V tem prispevku sem pokazala samo preliminarne ugotovitve na poljuden način. Ker gre za nizkocenovno napravo, podatki niso preverjeni in imajo svoje slabosti. V vsakem primeru lahko sklepamo, da je notranji zrak s polutanti, ki jih je merila naprava, onesnažen pod vrednostmi, ki so dopustne, razen za CO2, kadar sva dve v pisarni. Odprta vrata ter okno so ključnega pomena za znižanje koncentracije CO2. Videti je, da v poletnem času, ko je zunaj vroče, kljub odpiranju oken redko dosežemo optimalno temperaturo (19–23 °C). Nikoli pa nisem čutila, da mi bi bilo prevroče, niti me ni zeblo.

Razumevanje, kaj dihamo in v kakšnem okolju živimo, je pomembno. Ne samo z vidika zdravja, ampak tudi klimatskih sprememb. Sklep, ki ga je vlada sprejela dne 8. 7. 2022, je povezan z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov z gospodarno uporabo prostorov. To zahteva vedenjske spremembe vsakega od nas. V projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju spodbujamo raziskovanje svojega okolja in primerne vedenjske spremembe. Spodbujena z izkušnjo ljubiteljske znanosti ter omenjenim projektom sem z opazovanjem svojega delovnega okolja s pomočjo merilnih instrumentov morda prispevala k izboljšavam v naši ustanovi ter navdušila druge, ki so spremljali moj poskus.

Obstaja določena mera individualne izbire in nadzora nad tem, kako preživimo čas v svojih pisarnah. Dobro je poznati zdravstveno tveganje zaradi onesnaženosti v zaprtih prostorih, da ga lahko poskušamo zmanjšati, ter učinke svojih dejavnosti, ki vplivajo na energetsko učinkovito rabo prostorov.

Predlagam odpiranje oken, ko je to smiselno. Torej ko nam zunanji zrak lahko ponudi osvežitev in zniža temperaturo, ko je to zaželeno, in hkrati ne dviguje tveganj z višjimi koncentracijami drugih onesnaževalcev.

Ali ste že kdaj merili zrak v svoji pisarni ali doma? Preverite, če na IJS teče kakšen zanimiv projekt: http://www.environment.si ali pišite na naslov: env.infoO2@ijs.si.

Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

Skip to content