Na LPoIO se tradicionalno srečujemo strokovnjaki, praktiki, nosilci politike in drugi zainteresirani deležniki. Na dogodku spregovorimo o rezultatih politike, razvojno-raziskovalne stroke in prakse IO, doseženih v preteklem letu. Obenem opozarjamo na izzive, ki so pred nami, ter s skupnimi močmi oblikujemo usmeritve in se dogovarjamo o sinergiji pri doseganju zastavljenih ciljev. Tako bo tudi 19. in 20. novembra, ko se bomo srečali v Portorožu.
Nahajamo se v prelomnem obdobju, ko se zaključujejo strateški dokumenti na nacionalni in evropski ravni ter nastajajo novi. Tako se v Evropi iztekajo program Izobraževanje in usposabljanje 2020 ter večina iz njega izhajajočih strategij za posamezne podsisteme tega področja. V Sloveniji bomo kmalu vstopili v zadnje leto uresničevanja ReNPIO 2013–2020, v procesu snovanja pa je NPIO za novo desetletje. Prav slednje bo prva osrednja tema LPoIO. Spoznali bomo izhodišča za novi NPIO, ki bodo temeljila na spoznanjih o uresničevanju iztekajočega se programa. Svoja mnenja o ciljnih skupinah, prioritetnih vsebinah ter priložnostih za sodelovanje v prihodnje pa bomo lahko izrazili v delovnih skupinah.
Druga osrednja tema LPoIO 2019 bo nova finančna perspektiva za obdobje 2021–2027. Seznanili se bomo s prioritetami MIZŠ za Evropsko kohezijsko politiko 2021–2027 ter v panelni razpravi prisluhnili predstavnikom pomembnih nacionalnih ustanov, združenj ter lokalne skupnosti.
Lani sprejeti Zakon o izobraževanju odraslih narekuje pripravo podzakonskih aktov. Od teh bodo na posvetu predstavljena Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle. Obzorja si bomo razširili s predstavitvijo rezultatov raziskave o projektih Erasmus+, del programa pa bo tudi praznično naravnan, saj bomo obeležili 60-letnico delovanja ljudskih univerz na Slovenskem in morda še kaj. Z velikim zanimanjem pa seveda pričakujemo prispevek dr. Renate Salecl, svetovno priznane filozofinje in sociologinje, z obetavnim naslovom Strast do nevednosti v na znanju temelječi družbi.
Letošnje stanovsko srečanje bo PIS ACS po naročilu MIZŠ izpeljal že desetič zapored.
Pred tem sta letne posvete o IO organizirala Šola za ravnatelje (z njimi smo združili moči tudi v letu 2017), ZLUS ter drugi sodelavci ACS. Na tem mestu se ne bomo lotili izziva, da ugotovimo, koliko jih je bilo. Raje se bomo na kratko dotaknili pregleda LPoIO v času našega štetja.
Najprej nekaj statistike. V obdobju 2010–2018 se je LPoIO udeležilo skupno 2.150 udeležencev, kar v poprečju pomeni 239 udeležencev na posvet. Največjo udeležbo beležimo leta 2014 (326 udeležencev), najmanjšo (178 udeležencev) pa marca 2017, ko je t. i. Posvet o aktualnih izzivih v izobraževanju odraslih nadomestil izostali LPoIO 2016 ter tlakoval pot novembrskemu LPoIO 2017.
Med prizorišči LPoIO 2010–2018 je bila kar šestkrat Ljubljana, praviloma je šlo za enodnevne dogodke, le enkrat se je ljubljanski posvet razširil na dva dni. Dvodnevne posvete smo organizirali dvakrat v Mariboru ter enkrat na Ptuju.
Med prepoznavnimi gosti, ki so nam širili pogled, so bili dr. Vesna Vuk Godina (2018), prof. dr. Marko Pavliha (2015), Carolyn Medel-Anonuevo iz Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje v Hamburgu in prof. dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani (2011), Martina Ni Cheallaigh iz Evropske komisije (2010) ter nekateri drugi vidni posamezniki.
Pa vsebine? Leta 2010 smo se kot družba in posamezniki še kar otepali z vsesplošno krizo, vloga izobraževanja in usposabljanja pa je postajala vse bolj prepoznana kot ključna za ustvarjanje novih, boljših razmer. Tudi tedaj so se na evropski in državni ravni iztekale strategije. Letni posveti so prispevali k snovanju ReNPIO 2013–2020, kasneje pa k občasni presoji njenega uresničevanja. Bili so prizorišča za predstavitev rezultatov projektov ESS za obdobje 2007–2013 ter pripravo na novo perspektivo 2014–2020. Na posvetih v letu 2017 je bil predstavljen osnutek Zakona o izobraževanju odraslih, udeleženci so o njem razpravljali.
V železni repertoar posvetov so sodile tudi evropske teme: vključenost Slovenije v delovne skupine Evropske komisije, projekt EPUO (od 2013 naprej), platforma EPALE (od 2014 naprej), program in projekti Erasmus+, uresničevanje Priporočila Evropskega sveta Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle in še nekatere. Med temami posvetov so se znašli tudi: vprašanje o vlogi IO pri ohranjanju in soustvarjanju vrednot v globalni družbi, problematika ugotavljanja in priznavanja neformalnega učenja, stanje spretnosti odraslih v Sloveniji (raziskava PIAAC) ter priprava nacionalne strategije spretnosti v sodelovanju z OECD.
Po eni strani smo si prizadevali pogledati širše in postaviti IO v odnos z Vizijo Slovenije 2050 ter Strategijo dolgožive družbe. Po drugi strani smo govorili o tem, da politika IO nastaja in se uresničuje tudi na lokalni ravni. V prid temu so govorili rezultati fokusnih skupin z župani, razprava s tremi od njih ter primeri odličnih praks na lokalni ravni.
Če pogledamo na desetletno obdobje skozi prizmo LPoIO, lahko zelo posplošeno zaključimo: marsikatera problematika se ciklično ponavlja – upajmo, da vsakič na višjem, kakovostnejšem nivoju. Nekatere izzive smo uresničili, mnogi ostajajo ali pa se postavljajo pred nas v drugačni preobleki. Kaj je/bo novega, oziroma kako se bomo drugače lotili tistega, kar je ostalo neuresničeno?
Vas zanima? Želite pri tem sodelovati? Bodite torej z nami v Portorožu!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
