Kaj je avtorska pravica in kako se obnaša? Kaj je v luči slovenske avtorskopravne zakonodaje v spletnih učilnicah in drugih oblikah izobraževanja na daljavo dovoljeno objavljati in na kakšen način? Kdo je imetnik pravic, če je avtor (učitelj) zaposlen oziroma pogodbeno povezan z izobraževalno ustanovo? Kako se razlikujeta pojma ‘lastiti si’ primerek avtorskega dela in ‘biti imetnik avtorskih pravic’ v avtorskem pravu?

Na ta in podobna vprašanja je v spletnem seminarju odgovarjala dr. Maja Bogataj Jančič z IPI. Arnes je dogodek organiziral 4. februarja preko spleta. Zanimanja je bilo veliko, saj je predavanje v živo spremljalo več kot 800 udeležencev, ki so vztrajali tudi 30 minut po predvidenem koncu srečanja. Postavili so veliko vprašanj, tako da predavateljica niti ni mogla odgovoriti vsem.

Problem avtorstva in avtorskih pravic v slovenskem prostoru ureja ZASP (2016), ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2019. V luči nove direktive od septembra 2016 teče reforma avtorskega prava na ravni celotne EU. V tem smislu in skladno z uporabo novih tehnologij bo prenovo doživela tudi slovenska zakonodaja. Eno pomembnih vprašanj prihodnosti je, kako bo s pravicami na stvaritvah, ki bodo delo umetne inteligence. Na Inštitutu že zdaj vabijo k sodelovanju v mednarodnem projektu, ki bo identificiral dileme, s katerimi se srečujejo izobraževalci pri svojem delu. Vabilo k aktivnemu sodelovanju bo objavljeno v pomladnih mesecih na spletni strani www.ipi.si in posredovano tudi preko Arnesa.

Čemu avtorske pravice?

Avtorska pravica nastopi, ko avtor ustvari delo. Predavateljica je razložila, da recept za pripravo jedi ni podvržen avtorski pravici (lahko je patent oziroma industrijska lastnina), končni izdelek pa je. Ideja ni avtorsko varovana, dokler se ne izrazi. V avtorskem delu se izrazi ustvarjalnost avtorja, njegov genij. Ravno to je razlog za uzakonitev avtorstva in avtorskih pravic – družba vzpostavi sistem, da bi spodbudila kreativnost in širjenje znanja.

Avtorska pravica traja še 70 let po smrti avtorja. Zato lahko neomejeno širimo dela Ivana Cankarja. Poznamo tudi izjeme in omejitve avtorskih pravic za namene izobraževanja. Pri nas poznamo izjemo za pouk, ki je urejena v 49. členu ZASP. Določba pravi, da je pri neposrednem pouku dovoljeno uporabljati avtorska dela, kar se nanaša tudi na zvočne in videoposnetke. Te lahko v razredu predvajamo tudi s spleta. Neposredni pouk se nanaša na pouk v živo, kar pa pouk na daljavo, kot je potekal pri nas, ni. Zato je v skladu z veljavno slovensko zakonodajo najverjetneje prepovedano preko Zooma in podobnih aplikacij posredovati zvočno, glasbeno in podobno vsebino, ki je avtorskopravno varovana. Povedano po domače: v razredu v živo lahko predvajamo posnetke z YouTuba, ne smemo pa je predvajati pri pouku online. V spletni učilnici lahko objavimo povezavo na te posnetke in si jo učenci predvajajo sami. Naloge, slike in druge stvaritve, ki jih ustvarijo učenci, so avtorska dela in jih brez dovoljenja ne moremo objavljati.

Kdo je imetnik pravic na učnem gradivu, ki ga pripravi učitelj?

Učitelj, ki je zaposlen na izobraževalni instituciji, avtorske pravice za 10 let prenese na ustanovo na podlagi zakona. O tem se je na dogodku zvrstilo kar nekaj vprašanj. Vendar se moramo seveda vprašati, katere stvaritve so varovane z avtorsko pravico. Ideje in načela niso varovana, vse stvaritve, kot npr. vsebine iz učbenikov, risbe, glasbene izvedbe itd., na katerih še trajajo avtorske pravice, pa to so. Ključno vprašanje je, katera avtorska dela, ki jih ustvari učitelj, so ustvarjena pri izpolnjevanju njegovih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Odgovor na to ni povsem enostaven. Toda avtorske pravice do lastnega dela, ki jih ustvari v delovnem času, ne bi smele biti tisto, kar najbolj skrbi sodobnega učitelja, ampak predvsem vprašanje, na kakšen način za namene izobraževanja lahko uporablja dela drugih.

V luči avtorskega prava je zanimiva tudi razlika med ‘biti lastnik primerka avtorskega dela’ in ‘biti imetnik avtorskih pravic’. Lahko imam znano umetniško delo, ker sem ga kupila, a to ne pomeni, da sem tudi imetnica avtorskih pravic.

Dijaki in študenti, tudi odrasli udeleženci izobraževanj, pogosto postavljajo vprašanja, kako lahko uporabljamo tuje vire in kako jih navajamo. Vsi, ki kdaj pišemo in objavljamo, bi si morali podrobno prebrati 51. člen ZASP, ki govori o citiranju.

Navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije je prosto, če je to potrebno z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve. V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
51. člen ZASP

Torej tuja dela lahko uporabljamo samo v primerih, ko je to potrebno zaradi ponazoritve, kritike in napotitve in ne le zato, da bi zapolnili prostor ali okrasili delo.

Strokovnjak, znanstvenik, raziskovalec ali ustanova se lahko odloči, da bo delo, na katerem ima avtorske pravice, objavil pod pogoji t. i. prostih licenc. Več o tem je mogoče prebrati na spletni strani Creative Commons. S temi licencami dajejo znanje brezplačno na voljo, moralne pravice pa jim ostanejo. Pod temi pogoji so npr. objavljene vsebine v Wikipediji.

Avtorske pravice so zapletena reč. Ob razlagi predavateljice dr. Maje Bogataj Jančič so sicer postale nekoliko jasnejše, vendar ostaja občutek, da človek ni nikoli dovolj pozoren … Nekateri univerzitetni profesorji menda v spletnih učilnicah objavljajo zelo osiromašena gradiva v primerjavi s tistim, kar pokažejo na ‘živih’ predavanjih. Hkrati je prav, da se vsak učitelj zaveda, da je zgled udeležencem – ravnali bodo toliko pravilno, kot bodo imeli znanja.

Predavateljica je opozorila, da se v Sloveniji trenutno spreminja zakonodaja na tem področju. Zato je zelo pomembno, da vsi vključeni v izobraževanje to spremljajo in predlagajo rešitve, ki bodo zanje ustreznejše.

Vse je povabila k spremljanju prihodnjih dogodkov, ki so bodo zvrstili na to temo. Pojasnila je, da bodo odgovori na številna vprašanja, ki so jih udeleženci posredovali pred predavanjem in med njim, objavljena na spletni strani ipi.si. Vse je tudi povabila k sodelovanju v mednarodni raziskavi. Podrobnosti bodo objavljene na spletnih straneh IPI in Arnesa. O tem vas bomo o tem obvestili tudi v e-Novičkah.

 

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS