Avgustovska številka te mednarodne znanstvene revije prinaša 11 prispevkov. Med njimi je 6 originalnih znanstvenih člankov, zanimivih tudi za izobraževalce odraslih v našem okolju. Izpostavljamo dva. Pod naslovom Učenje in izobraževanje odraslih kot odgovor na globalne izzive: spodbujanje dejavnikov družbene preobrazbe in trajnosti avtorja Silke Schreiber-Barsch in Werner Mauch raziskujeta prelomno vlogo izobraževanja in učenja odraslih v času družbenih sprememb in sodobnih pristopov k partnerstvu. Ob tem sta pozorna na trajnostno problematiko. Izpostavljata, da ni dovolj le ozaveščati, pač pa je treba tudi slišati – uveljaviti partnerski dialog med učečimi se, izobraževalci odraslih, oblastmi in drugimi sodelujočimi v družbenih procesih. Predlagata model za sistematizacijo in povezovanje konceptualnih pristopov k trajnosti, ki je bil že preverjen v dveh različnih okoljih. Njun okvir je torej uporaben za učenje in izobraževanje odraslih, zato bi ga bilo po njuni oceni smiselno vključiti v izobraževalno politiko, npr. med Cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov.

O trajnostnem razvoju govori tudi Maren Elfert v članku z naslovom Vseživljenjsko učenje v okviru trajnostnega razvoja (Cilj 4): Kaj pomeni pristop k učenju in izobraževanju odraslih, ki temelji na pravicah? Prispevek sestavljajo trije deli. V prvem je zasnovan pristop k izobraževanju odraslih, ki temelji na pravicah, kot mednarodna paradigma. Pri tem je posebna pozornost namenjena vlogi UNESCO. Drugi del govori o tem, kako drugi akterji na področju izobraževanja za razvoj izpodbijajo na pravicah temelječi pristop. V zadnjem delu avtorica povzame aktualne podatke o dejanski vlogi tega področja v trajnostnem razvoju, ki so lahko odločevalcem v IO v razmislek.

Med predstavitvami knjig je mojo pozornost pritegnil naslov Utopija UNESCO o vseživljenjskem učenju – intelektualna zgodovina avtorice Maren Elfert. Avtor recenzije je Raul Valdés Cotera. Knjiga se kritično osredotoča na zgodovino vizije vseživljenjskega učenja, kot jo promovira UNESCO. Meni, da je bil prvotni poudarek raznolikosti in dostopnosti dobra startna pozicija, ki se je z Delorsovimi štirimi stebri učenja razvijala v pravo smer. Danes pa smo, tudi v okviru Cilja 4 trajnostnega razvoja, žal priča učenju, ki skrbi le za nove oblike dela. V to past so, po mnenju avtorice knjige, ujete vse generacije.

Spremljajte objave International Review of Education na spletni strani založbe Springer. Nimate dostopa? Pišite nam in poslali vam bomo želeni prispevek.

Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS