Po zadnjem žigu na koncu SPP v Ankaranu in slovesnosti na Debelem rtiču so se pohodi v organizaciji odbora InPlaninec nadaljevali še v jesen in zimo.
Le nekaj dni po prihodu iz Elerjev smo InPlaninci spet šli v hribe. V načrtu smo imeli poti, ki so odpadle zaradi slabih vremenskih razmer, in nekaj novih ciljev. Začeli smo z Zasavsko planinsko potjo in se povzpeli na Šmohor.
V oktobru smo skupaj s člani PD Kočevje obiskali Fridrihštajn, Mestni vrh in Kočo pri Jelenovem studencu.
Prav tako v oktobru je CUDV Draga pri Igu organiziral dobrodelni tek in hojo, kjer smo sodelovali tudi InPlaninci.
V novembru smo se povzpeli na Goteniški Snežnik. Član PD Kočevje Tone Ožbolt nas je popeljal tudi do Taborske stene in Taborske jame. Povedal nam je marsikaj zanimivega o zgodovini tega področja in hudi tragediji, ki se je zgodila v tej jami leta 1943. Pohod smo zaključili na Ravnah, kjer so nam postregli z okusno malico.
Kmalu zatem smo se pridružili hrvaškim planincem na pohodu Podaj mi roko (v okviru Hrvaške planinske zveze, iniciative Osebe z invalidnostjo). Podali smo se na Učko. Hrvaški planinci so nas lepo sprejeli in vodili na vrh. Imeli smo čudovit pohod z razgledom na morje.
Že naslednji dan smo začeli z Martinovo potjo v Domanjševcih. Ogledali smo si cerkev sv. Martina iz 13. stoletja in se podali še do meje z Madžarsko.
Dan pozneje smo imeli čudovito druženje v Žalcu. Družili smo se na predstavitvi knjige Je moje življenje gora. Zgodba govori o Nataši Privošnik, ki se udeležuje naših pohodov. Dogodek je bil izjemen in čustveno obarvan, ena najlepših predstavitev knjig, kar sem jih doživela.
Prvi naš decembrski pohod je bil krožni pohod na Sv. Jošt nad Kranjem, ki smo ga zaključili v Besnici. Snega je bilo ravno toliko, da smo začutili malo zimske romantike.
Naslednjega pohoda na Peco, ko so bile razmere končno zimske, se žal nisem mogla udeležiti.
KS Sebenje je organizirala naš zadnji pohod v letu 2023. Po Poti treh zvonov smo se odpravili izpred cerkve sv. Urha v Žiganji vasi. Prehodili smo krožno pot, občudovali ulične jaslice in nato pred cerkvijo poslušali božično zgodbo. Za zaključek smo plesali in peli.
Zelo se veselimo naslednjih pohodov, saj bomo hodili tudi po Zasavski planinski poti, poti sv. Martina, E-6 in doživeli še kakšen smel podvig.
Življenje je služenje!
Služenje ustvarja ljubezen in srečo!
S tem ko nekomu pomagaš, izboljšaš tudi svoje življenje.
Zahvaljujem se koordinatorjema Jurčku Nowakku in Marjeti Čič za ves njun trud, vse varno izvedene pohode in odlično organizacijo! Za čudovito družbo sem hvaležna vsem slepim in slabovidnim, spremljevalcem in vsem drugim pohodnikom – osebam z invalidnostjo, s katerimi smo se odlično ujeli in doživeli veliko lepega na naših skupnih pohodih in druženjih. Vsem želim obilo zdravja, zadovoljstva, miru v srcu in varen korak na še mnogih pohodih.
Marija Metlika (m.metlika@gmail.com), prostovoljka
