V zadnjih letih je slišati vse več opozoril na problem staranja prebivalstva v razvitih državah, ki je posledica zmanjšanja rodnosti in daljšanja življenjske dobe. Evropa bo imela po dostopnih podatkih leta 2030 kar 30 % prebivalcev starih nad 65 let. V prihodnosti se bo s hitrim porastom deleža starejših morala soočiti tudi Slovenija.
Demografska nesorazmernost je pripomogla k pripravi različnih strateških dokumentov, ki si prizadevajo prilagajati se novonastali družbeni sestavi in omogočiti kakovostno starost za vse. Čeprav omenjeni dokumenti izpostavljajo pomen vseživljenjskega učenja, je ta zaznan v manjši meri.
Pomembno dejstvo je, da brez izobraževanja starejših ni koncepta vseživljenjskega učenja. Čeprav je delež starejših vključenih v izobraževalne programe v Sloveniji, v primerjavi z EU nadpovprečen, je delež vključenih še vedno skromen. Statistika še bolj preseneti ob pregledu na pestro ponudbo izvajalcev in izobraževalnih ponudb kot takih. Upanje v večje vključevanje starejših v izobraževalne programe nam daje ReNPIO 2022–2030, ki si med drugim prizadeva za večjo vključenost starejših odraslih v izobraževalne programe in druge aktivnosti. Ob tem omenimo tudi vsesplošno prizadevanje za večje ozaveščanje, informiranje in spodbujanje vključevanja vseh v IO. Skupek omenjenih spoznanj sem prepoznala kot potencial dobrega raziskovalnega problema. Postal je temelj magistrske naloge študija andragogike, ki sem ga zaključila v letošnjem letu.
Empirični del naloge je temeljil na vprašanju, kako najučinkoviteje informirati starejše odrasle o organizirani izobraževalni ponudbi. Z upoštevanjem tržnega komuniciranja kot znanosti sem raziskala ključne elemente informiranja starejših, ki bi načrtovalcem izobraževalnih programov lahko pomagali pri snovanju promocije za starejše. Kvantitativni del magistrske naloge je temeljil na spletnem anketnem vprašalniku, ki sta ga izpolnila 302 starejša. Ponudil je odgovore o razlogih za (ne)udeležbo v izobraževalnih programih in ponudil nabor lastnosti, ki bi jih izobraževalni programi morali vsebovati. Zanimalo me je tudi, preko katerih komunikacijskih kanalov bi najverjetneje iskali informacije o programih in katere kanale označujejo kot zaupanja vredne. Starejše sem povprašala tudi o poznavanju kampanje TVU kot največje kampanje izobraževanja odraslih v Sloveniji. Zanimalo me je, katere kvalitete ponudnikov izobraževalnih programov se zdijo starejšim pomembne, da se odločijo zanje. Rezultati so bili osnova za izvedbo kvalitativnega dela raziskave. V fokusni skupini sedmih starejših sem vodila poglobljeni pogovor o iskanju informacij o izobraževalnih programih, ključnih elementih promocijskih sporočil in pomenu nekaterih ključnih vsebin komunikacijskega procesa.
Z rezultati empiričnega dela sem pridobila odgovore na postavljena raziskovalna vprašanja. Slednje lahko najdete v magistrski nalogi, ki je od decembra 2022 na voljo v Knjižnici ACS. Pridobljeni odgovori pa bodo tudi podlaga za nadaljnje raziskovanje v okviru doktorskega študija andragogike. V naslednjih letih bo poudarek mojega andragoškega raziskovanja na vključevanju socialnega marketinga na področje izobraževanja starejših odraslih. Čaka me veliko dela, saj se podajam na neraziskano področje.
Nina Tušek (tusek.nina@gmail.com)
