Mednarodna zveza raziskovalnih organizacij za gozdove (IUFRO) združuje raziskovalce in raziskovalne organizacije s področja gozdarstva in sorodnih znanosti.
Med 24. in 29. junijem je v Stockholmu organizirala Konferenco o trajnostni prihodnosti in gozdovih. Na spletni strani dogodka si je mogoče ogledati posnetke vseh prispevkov. V središču je bilo 5 ključnih tem, ki so jih uvedli vrhunski strokovnjaki.
Ključne teme
Andrew Liebhold (ZDA) in Juliette Biao (ZN Sekretariat) sta govorila o krepitvi odpornosti gozdov in prilagajanju stresu. Liebhold je izpostavil naraščajoče grožnje zdravju gozdov zaradi insektov in bolezni, medtem ko je Biao poudarila pomen razumevanja spolne raznolikosti in dinamike voditeljstva za trajnostne prakse.
Anne Toppinen (Univerza Helsinki) je govorila o gozdni bioekonomiji v dobi trajnostnega prehoda. Bioekonomijo je predstavila kot učinkovit proces uporabe svežih in recikliranih virov. Martin Forsén je priporočil naložbe v gozdove in ozelenjevanje mest za omilitev rasti emisij fosilnih goriv. To je povezano z rastjo srednjega razreda in revščino polovice svetovnega prebivalstva.
Sally Aitken se je osredotočila na hitrost sprememb in nove pristope k upravljanju in ohranjanju gozdov. Upoštevala je klimatske, distribucijske in genetske modele. Fran Raymond Price (WWF) je izpostavil strateške načine za sistemske spremembe. Za umirjanje izgube biotske raznovrstnosti in prehod k zelenim, pravičnim gospodarstvom je po njegovem mnenju ključno kolektivno delovanje.
Harini Nagendra je pod naslovom Ekološko razmišljanje o mestih na globalnem jugu poudarila pomen urbanega gozdarstva in preoblikovanja mest za dobro počutje ljudi ter odpornost proti posledicam podnebnih sprememb. Cécile Ndjebet je govorila o sociokulturni vlogi žensk in izpostavila, da omejena pravica do lastnine in odločanja žensk zmanjšuje učinek njihovega znanja in pobud, kar povečuje tveganje za netrajnostnost.
Hans Joachim Schnellnuber (Avstrija) in Isabelle Claire DellaPaz (Filipini) sta v okviru teme Gozdovi za prihodnost poudarila pomen inovacij in novih tehnologij, vključno z monitoringom, certificiranjem in modeliranjem bodočih strategij. Izpostavila sta rabo biomase v gradbeništvu ter pomen izobraževanja za povečanje tovrstnih spretnosti mladih in starejših.
Izpostavljena sporočila na spletni strani dogodka
Strokovnjaki so tematiko dogodka povezali s številnimi drugimi sodobnimi izzivi. Pomembno se jim zdi govoriti o komplementarnosti proizvodnje in potrošnje. Poleg dostopa v gozdove spodbujajo tudi njihovo virtualno prisotnost v domačih delovnih okoljih, ker to odlično vpliva na zdravje. Opozorili so na vprašanje enakosti, pestrosti in vključevanja obeh spolov.
Novi koncepti in orodja
ACS ni in ne bo član IUFRO. Namen udeležbe na konferenci je bil prepoznati koncepte, pristope in orodja za razvijanje izobraževanj za trajnostni razvoj, okoljsko izobraževanje in še posebej socialne vidike trajnosti. Dostopnost, enakost in pravičnost so namreč temelji za nadaljnji razvoj IO. To velja tudi za odzivanje na podnebne spremembe, spodbude zelenemu prehodu ter trajnostno upravljanje naravnih sistemov.
Gradiva, oprema in podpora so se skoraj popolnoma preobrazili v QR kode. Dogodek je sestavljalo 7 različnih komunikacijskih oblik: paneli, moderirane sedeče ali stoječe okrogle mize, 5-minutne vizualizacije inovacij, daljše (pod)plenarne tematske seje in delavnice, razstava in skupna plenarna otvoritev oz. zaključek. Za orientacijo med več kot 370 prispevki je bila ključna aplikacija, ki je omogočala sprotno iskanje po temah, naslovih, avtorjih in lokacijah predstavitve.
Od podnebnih sprememb do hologramov
Vsaj tretjina prispevkov je bila osredotočena na učinke podnebnih sprememb. En prispevek je vključeval participativno raziskovanje (metodo občanske znanosti), en metodo učenja s hologrami, znano že vsaj desetletje. Razprava o tehnologijah se je iztekla v zaključek, naj nad UI vendarle prevladujejo lastne oči in pamet. Kompleksnost gozda, njegova povezanosti z ljudmi ter potreba po interdisciplinarnem povezovanju tako raziskav kot razvoja so bile nenehno pod žarometi. Nastopajoči so pogosto demonstrirali povezovanje. Tako so npr. na posamezno temo pod regijsko oznako Nordic countries nastopali predstavniki Finske, Švedske in Norveške.
Sociološki steber trajnosti
Prisluhnili smo analizi zaznavanja in reševanja konfliktov, opisu ciljnih skupin in predlogom dela z njimi. Tudi univerze postavljajo vprašanje, ali so njihovi izobraževalni programi sploh še skladni s prihodnjim potrebami.
Osebno mi je bila že možnost udeležbe na konferenci v izjemen izziv in veselje. Skandinavske države so namreč zgled tako na področju moje izobrazbe kot področja mojih delovnih izkušenj. Na dveh od šestih dni konference sem prisostvovala od zgodnjega jutra do poznega večera. Nenadejano sem se udeležila srečanj ožjih skupin izven dogodka. Z nekaterimi kolegi smo namreč obnovili stik in izmenjali zbrana spoznanja. To velja tudi za skupino danes mladih raziskovalcev Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer sem bila zaposlena v devetdesetih letih, in se ne omejuje več le na opazovanje dreves in gozda.
Protiutež zahtevnemu dogodku je bilo poletno vzdušje, ki ga lahko pričarajo le sončne poletne noči tokrat res toplega Stockholma. Midsommer (kresna noč) je posebno doživetje.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
