Dejavnosti pa so še kako živahne!
Vse do 8. maja 2024 velja v EU pobuda, da spretnosti postavimo na prvo mesto in tako v državah članicah prispevamo ne le k okrevanju, temveč razcvetu družbe in gospodarstva. Tudi v Sloveniji smo se pod vodstvom MDDSZ odzvali na poziv Ursule von der Leyen in zagnane ekipe na Direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost pri EK, ki vodi kampanjo ELS. V vlogi nacionalne koordinatorice ELS sem se avtorica članka udeleževala sestankov predstavnikov ELS iz vseh vključenih držav, nazadnje 20. februarja letos. Na prvih srečanjih je bil poudarek na pridobivanju napotkov od EK, kako naj kampanjo zastavimo ter s katerimi vsebinami in komunikacijskimi orodji nas lahko podprejo. Pozneje pa jih je vse bolj zanimalo, kaj počnemo na nacionalni in lokalni ravni. Več kot očitno so prepoznali in priznali pomen stika s prakso in zgodb učečih se.
Poleg uradne evropske spletne strani ELS, ki obvešča o dogajanju po vsej Evropi in vabi k vpisovanju naših dejavnosti, smo v Sloveniji vzpostavili slovensko spletno stran ELS in jo prikrojili našim razmeram. Sodelovali smo z različnimi deležniki iz sveta izobraževanja in dela pa tudi drugih resorjev. ELS je namreč (lahko) platforma, na kateri se ti deležniki srečajo in soočajo svoje poglede. Poleg ožje in širše neformalne delovne skupine smo letos z imenovanjem MDDSZ dobili formalizirano projektno delovno skupino za ELS. Ta je zasnovana medsektorsko in se bo s problematiko spretnosti ukvarjala tudi po izteku omenjenega termina.
Dogodki združujejo, pokažejo se potenciali in dobra volja za povezovanje – kaj pa potem?
Besede prenesejo marsikaj, dejanja pa pogosto umanjkajo. Ta dilema se mi je porodila, ko sem si ogledovala osnutek videa o lanskem Andragoškem kolokviju, namenjenemu odprtju ELS v Sloveniji. Tudi vi si boste video lahko ogledali, predvsem pa prisluhnili zanimivim gostom – osebno ali po spletu – na prvem letošnjem forumu projekta EPUO. Ta nosi naslov Spretnosti za vse in pomeni nekakšen follow-up (nadaljevanje) lanskega odprtja. Poleg tega utrjuje blagovno znamko forumov EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih (2021) ter spretnostih za življenje (2022–2023). Njegova tretja razsežnost pa zadeva novi projekt, financiran iz sredstev ESS, Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje. Tako širokemu avditoriju bo predstavljen prvič.
Dogodek bo hitro po izidu tega glasila, 16. aprila, nanj se lahko prijavite do zadnjega hipa, pozneje pa si ogledate posnetke. V njih bodo govorci spregovorili tudi o tem, kako napovedovati spremembe in potrebe na trgu dela, kako ugotoviti, katere spretnosti imamo in katerih manjka, kaj vse nam je lahko v pomoč in kako ozavestiti ljudi, da je vseživljenjsko učenje prava pot, saj prinaša moč in radost. Več vam ne izdamo, pridite pogledat in/ali preberite naš prispevek o izpeljanem forumu v naslednji izdaji tega glasila.
Spretnosti postavljajo v ospredje tudi drugje po Evropi
Z velikim zanimanjem smo se v februarju udeležili webinarja Skills for Life Cluster: Showcasing Past Achievements. Na njem so predstavnice Belgije, Latvije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške in Srbije predstavile svoja prizadevanja in zanimive projekte. Povabili pa so nas tudi k prebiranju spletnega dnevnika EPALE, v katerem je neposreden dostop do skupne publikacije Strengthening Life Skills in the EU. V njenem uvodu razgrinjajo namen svojega sodelovanja.
Med primeri iz prakse je omenjena tudi naša Parada učenja, vzpostavljena je tudi povezava z dnevnikom O učečih se skupnostih, objavljenim na EPALE. Mozaik barvitih prispevkov neposredno in posredno poziva k celostnemu pristopu k razvoju spretnosti ter posebni skrbi za ranljive skupine prebivalstva.
V razpravi omenjenega webinarja smo izrazili navdušenje nad povedanim ter zanimanje za sodelovanje, saj smo tudi sami predhodno fazo EPUO v veliki meri namenili osmim spretnostim za življenje. Naše spoznanje je, da so spretnosti, četudi največkrat obravnavane individualno, med seboj tesno povezane. Pridobivanje in nadgrajevanje ene vrste spretnosti s seboj prinaša krepitev drugih, zato so na vseh ravneh potrebne sinergije. Bolj poglobljeno razmišljanje o tem lahko preberete v spletnem dnevniku EPALE Spretnosti za življenje – večrazsežnostni izziv.
Najprej spretnosti, potem vse drugo?!
Velika pozornost, ki jo je z ELS pridobila problematika spretnosti, nosi tudi tveganje preozkega gledanja. Na to smo opozorili že v enem od prispevkov v rubriki ELS, kjer omenjamo publikacijo LinkedIn Economic Graph: Skills-First: Reimagining the Labour Market and Breaking Down Barriers.
Zdi se, da je EK, omenjeni direktorat za zaposlovanje, velik zagovornik pristopa skills-first. Njihova ekipa ELS je v februarju organizirala strokovno srečanje, na katerem so govorili o prednostih tega pristopa v gospodarstvu. Ponuja se sporočilo, da takole na hitro izobrazba v današnjem turbulentnem času ni toliko pomembna. Bolj relevantne so spretnosti (za delo), ki jih je mogoče pridobiti na kratkih, zelo ciljno usmerjenih usposabljanjih. Ta so neformalna ali celo priložnostna – mišljena so predvsem tista, ki so izkustveno pridobljena na delovnem mestu. Ali formalno izobraževanje v času velikih izzivov izgublja svoj primat?
Ne gre zgolj za zanemarjanje znanja, vrednot, odnosa do učenja. Gre tudi za ozko usmerjenost učenja in izobraževanja za delo. Zato je (spet?) čas, da vsi, ki gledamo in delujemo širše, sebi in drugim prikličemo v spomin vse štiri Delorsove stebre učenja ter dodamo nadaljnje tri razsežnosti/namene učenja: pridobitev znanja (in s tem razumevanja ustroja sveta), osebni razvoj in skupnostno sožitje.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
