Natanko pred tednom dni, 7. septembra, sem – sredi priprav na forume EPUO in drugih obveznosti – skočila na malteško konferenco, namenjeno osrednjemu dogodku ELS v tej otoški državi. V hudi časovni zagati sem se spraševala, kaj mi je bilo tega treba, toda konferenca pač ni bila hibridna, zelo zanimalo pa me je dvoje: vsebine in ustroj dogodka.

Pa naj se najprej pomudim pri slednjem. Naš tim na ACS kar naprej organizira male in velike dogodke. Pri tem se zanašamo na dolgoletne izkušnje (dobre in slabe), močno pa tudi na intuicijo. Smo pa tudi razvojno naravnani, zato je dobrodošlo izkusiti, kako se tega lotevajo drugi – podobni laiki na tem področju ali pa hudi profesionalci. Oboji združeni lahko naredimo največ in najbolje, se zdi. Tudi organizator, National Skills Council Malta, je za ta dogodek združil prizadevanja svojih osmih predanih sodelavcev s sodelavci agencij.

Skratka, skrajno natrpan program konference SkillScape Malta je obetal bogate vsebine, ki so bile razporejene v pet panelnih razprav z vplivnimi govorci. V 30 minutah in v dveh krogih se jih je zvrstilo po pet ali šest. Prva lekcija: preveč!

Že na začetku so nas pričakale videovsebine z močnimi sporočili, ki so dregnila, spodbudila razmišljanje in radovednost (spodaj je primer videa o prihodnosti dela). Druga lekcija: prodorna glasba, udarno slikovno ozadje, malo besed, a te udarne – odlično!

Štirje osrednji nagovori (keynote speech) pomembnih govorcev, izpeljani v različnih dolžinah (25, 30 ali 45 minut), so odprli nadvse pomembne vsebine, a vsi po vrsti ostali brez odziva publike. Tretja lekcija: bolje povezati oboje!

Proti koncu, ko smo bili zares že utrujeni od obilice izgovorjenih besed, je bilo na vrsti še 15 (!) 2-minutnih predstavitev primerov dobrih praks. Četudi so se vsi držali časovne omejitve – preveč oziroma ponovi prvo lekcijo!

Na koncu: predstavitev šestih utemeljenih priporočil nosilcem politike, vnaprej pripravljenih in večinoma dobro podprtih s celodnevnim dogajanjem. Četrta lekcija: odlično, vredno je narediti povzetek z izluščenimi poantami.

Peta lekcija: grafični zaris je še vedno aktualen in dejansko ponazarja pridelek (graphic harvest).

Zdaj pa še k vsebini, ki je močno spominjala na tisto, ki smo jo obravnavali junija na našem Andragoškem kolokviju, otvoritvenem dogodku ELS za Slovenijo. Tudi tukaj so se srečali nosilci različnih politik (izobraževanja, dela, inovacij, financ, trajnostnosti ipd.), gospodarstveniki, socialni partnerji, izvajalci in drugi. Besede so tekle o tretjem cilju ELS, ki zadeva uravnovešanje aspiracij posameznikov s potrebami trga dela, ter pristopu, ki daje prednost spretnostim pred znanjem, pridobljenem v formalnem izobraževanju (skills-first approach). Pozornost so namenili prihodnosti izobraževanja ter inovativnim didaktičnim pristopom pa tudi prihodnosti dela, učenju na delovnem mestu, zelenemu in digitalnemu prehodu.

Za konec smo prisluhnili predavanju o povezanosti čustev in učenja ter pritrdili predavateljici, ki se nam je pridružila na daljavo iz Missourija, ZDA: »Pozitivna čustva pritegnejo pozornost, nas motivirajo, podpirajo dolgoročni delovni spomin in usmerjajo naša dejanja. Zares zavzamemo se namreč le za stvari, ki se nas globoko dotaknejo.« Brez odgovorov pa smo ostali (vsaj tisti hip) glede dvojega: kako maksimirati pozitivna čustva (in se ne predajati negativnim) ter kako udeležence v izobraževanju pripraviti k večji zavzetosti.

Nastopi so bili spretno prepredeni z informacijami o prihodnosti dela in potrebnih spretnostih iz dveh virov: poročila Svetovnega ekonomskega foruma Prihodnost dela 2023 ter LinkedIn Economic Graph: Skills-First: Reimagining the Labour Market and Breaking Down Barriers. Morda vam kaj od tega pride prav za utemeljevanje vaših potez!?

Pa še spoznanje: prav je bilo, da sem šla in se obogatila v obeh oziroma več pogledih. V nekem trenutku sem tudi spoznala, da je izredno veliko število udeležencev (bilo jih je okrog 200) dejavno sodelovalo v programu – v taki ali drugačni vlogi. Udeležba je s tem pridobila pomen.

Čim več pristopov iz te zajetne košare spoznanj bomo prenesli v izvedbo LPoIO, ki bo 17. in 18. oktobra v Portorožu. O podrobnostih vas obvestimo in povabimo k prijavi kmalu. Za zdaj pa zgolj pobuda: razmislite, kako bi vi lahko čim bolj dejavno prispevali k našemu stanovskemu srečanju?

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Skip to content