EK je v juliju objavila rezultate raziskave Flash Eurobarometer, ki je merila raven finančne pismenosti državljanov članic EU med 29. marcem in 5. aprilom 2023. Gre za prvo tovrstno evropsko raziskavo. Finančno pismenost obravnava z dveh vidikov, tj. finančnega znanja in finančnega vedenja. Oba pa imata pri splošni oceni finančne pismenosti enako težo. Rezultati so pokazali nizko raven finančne pismenosti v EU. V samo štirih državah članicah ima več kot četrtina državljanov visoko stopnjo finančne pismenosti, in sicer so to Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija. Omenjeno raziskavo in njene rezultate smo z zanimanjem preučili tudi pri projektu Finančna pismenost za odrasle 2022–2024.
Znanje o financah so v raziskavi ocenili na podlagi petih vprašanj, ki so merila razumevanje vpliva inflacije, delovanje obresti, naložbena tveganja in vpliv obrestne mere na ceno obveznic. Rezultati za Slovenijo kažejo, da 78 % državljanov razume vpliv inflacije, kar presega povprečje EU 27 (65 %). Zgolj 44 % (EU 27 povprečje 45 %) razume delovanje obresti, medtem ko se jih 73 % (povprečje EU 27: 66 %) zaveda, da večji donos pomeni navadno tudi večje tveganje. Najslabše so se državljani odrezali pri vprašanju, kako obrestne mere vplivajo na cene obveznic, saj jih je le petina odgovorila pravilno. V Sloveniji je na omenjeno vprašanje pravilno odgovorilo 26 % sodelujočih, v večjem deležu so pravilno odgovorili le na Danskem (37 %) in Slovaškem (27 %).
Finančno vedenje so v raziskavi merili z izraženo stopnjo strinjanja ali nestrinjanja s tremi trditvami, in sicer o načrtovanju nakupov, spremljanju porabe in postavljanju dolgoročnih finančnih ciljev. 73 % Slovencev se je strinjalo z vsemi tremi trditvami (povprečje EU 27: 65 %), kar je Slovenijo umestilo na drugo mesto po največjem deležu v strinjanju s predlaganimi trditvami med državami EU.
Ob upoštevanju obeh vidikov – finančnega znanja in finančnega vedenja – se je Slovenija uvrstila med štiri države članice z največjim deležem državljanov z visoko ravnjo finančne pismenosti, z deležem 27 % (povprečje EU 27: 18 %). Poleg tega je Slovenija imela tudi najmanjši delež državljanov z nizko ravnjo finančne pismenosti, tj. 12 % (povprečje EU 27: 18 %).
Raziskava je obravnavala tudi vprašanja o uporabi digitalnih finančnih storitev, zaupanju v finančne institucije ter finančni odpornosti in vključenosti. Ugotovljeno je bilo, da se 76 % Slovencev počuti udobno pri uporabi digitalnih finančnih storitev, kar je blizu povprečju EU 27 (77 %).
Rezultati so pokazali potrebo po finančnem izobraževanju, namenjenemu ženskam, mlajšim, ljudem z nižjimi dohodki in nižjo stopnjo splošne izobrazbe.
Za več podrobnosti glede raziskave lahko obiščete spletno stran Eurobarometer.
Priredila: dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks