Mihaela Anclin  z UPI Žalec, Admira Terzić z LU Jesenice in Mateja Pistotnik z ZLU smo se v drugem tednu marca prek projekta Erasmus+, KA1, Kakovost v izobraževanju odraslih, udeležile strukturiranega tečaja Zagotavljanje kakovosti: Večja kakovost organizacije s samoevalvacijo v Atenah (Grčija).

Seznanile smo se z orodjem za zagotavljanje kakovosti CAF. Gre za evropsko orodje za celovito zagotavljanje kakovosti, razvito na podlagi modela poslovne odličnosti v javnem sektorju za javni sektor. Z njim smo se srečale prvič.

Za začetek smo se seznanile z razliko med modelom za zagotavljanje kakovosti ISO in modelom CAF.

Model CAF

Model CAF torej podpira javne organizacije na poti do odličnosti in deluje po sistemu PDCA (Plan, Do, Check, Act). Je brezplačen, prilagojen javnemu sektorju, vključuje zaposlene. Izvedele smo, da je zgrajen iz devetih meril, ki se v grobem delijo na dva dela:

  • dejavnike in
  • rezultate.

Skupen jima je proces inoviranja in učenja.

Podrobneje nam je bilo predstavljenih prvih pet meril:

  1. Voditeljstvo: osredotoča se na vedenja ljudi, odgovornih za organizacijo. Njihovo delo je kompleksno. Kot dobri vodje morajo ustvarjati jasnost in enotnost namena organizacije. Odgovorni so za okolje, v katerem se lahko tako organizacije kot njeni zaposleni optimalno razvijejo in delujejo.
  2. Strategija in načrtovanje: pomembno je, da so vsi vpleteni, tudi naše okolje, jasno seznanjeni z našimi strategijami in načrti in da nato tudi sodelujejo pri njihovem izvajanju, spremljanju ter vpeljevanju izboljšav.
  3. Zaposleni: so največji kapital organizacije. Organizacija upravlja, razvija in sprošča kompetence in polni potencial svojih zaposlenih na ravni posameznikov in celotne organizacije z namenom, da podpre svojo strategijo in načrtovanje ter uspešno izvajanje svojih procesov.

V okviru tega merila nam je predavateljica predstavila glavno razliko med menedžerjem (naravnan k učinkovitosti), ki je osredotočen na rezultate, ter vodjo (naravnan k uspešnosti), ki se poleg rezultata zaveda tudi pomena zaposlenega in upošteva njegovo vedenje, čustva, zadovoljstvo, osebni in profesionalni razvoj.

  1. Partnerstva in viri: organizacije potrebujejo – poleg zaposlenih – različne vrste virov za doseganje svojih strateških in izvedbenih ciljev, skladnih s poslanstvom in vizijo. Viri so lahko materialni ali nematerialni.
  2. Procesi: v vsaki organizaciji najdemo številne procese, ki se med seboj prepletajo. Razlikujemo tri vrste procesov, ki omogočajo uspešno delovanje:
  • temeljni (so ključni in uresničujejo poslanstvo in vizijo organizacije),
  • procesi upravljanja (management processes) in
  • podporni (support processes).

Uporaba modela CAF sloni na samoocenjevanju in holističnem pogledu na organizacijo. Omogoča torej celovito upravljanje kakovosti, ki pomaga k odličnosti.

Seznanile smo se tudi z osmimi temeljnimi načeli odličnosti, ki pokrivajo vse vidike upravljanja organizacije, tako da jo sčasoma pripeljejo na višjo stopnjo zrelosti.

Načela odličnosti

Na koncu našega intenzivnega usposabljanja smo se prelevile v samoocenjevalke. Organizacije, kjer delamo, smo ocenile s pomočjo vseh petih meril, ki jih vključuje CAF. To nam je vzelo kar precej časa, saj smo po razmisleku morale uporabiti še svoje znanje statističnega računanja.

Samoocenjevalke

Se želite podrobneje seznaniti s predstavljenim modelom CAF? Priročnik za njegovo uporabo najdete na spletu.

Mihaela Anclin (mihaela.anclin@upi.si), UPI Žalec, Admira Terzić (admira.terzic@lu-jesenice.net), LU Jesenice, Mateja Pistotnik (mateja.pistotnik@zlu.si), Zasavska ljudska univerza

Skip to content