Na začetku Dneva specialnih knjižnic v Slovenskem etnografskem muzeju smo udeleženci dobili spodbudo za svoje delo od Marjana Gujtmana z Ministrstva za kulturo, mag. Damjane Vovk, predsednice ZBDS, in Barbare Kavčič, predsednice naše sekcije v omenjeni zvezi.
Tema letošnjega stanovskega srečanja je bila digitalna preobrazba. Specialni knjižničarji delamo v ustanovah, ki so si po stroki, namembnosti, dostopnosti in marsičem drugem zelo različne. V nasprotju s splošnimi naše knjižnice niso samostojne, ampak podrejene matičnim ustanovam (muzejem, galerijam, inštitutom, ministrstvom ipd.). Prav pri obravnavani temi – digitalizaciji – kaže, da smo knjižničarji nepogrešljivi. V bibliotekarstvu digitalizacija namreč obstaja že od rojstva Kooperativnih online sistemov in servisov (COBISS) v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Osrednji prispevek je pripravila mag. Olivera Nastić iz Biblioteke grada Beograda. Raziskovala je uporabo in pomen spletnih družbenih omrežjih za muzejske knjižničarje in njihovo delo v Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, Srbiji in Bolgariji. Odziv slovenskih ustanov na pobudo k sodelovanju je bil žal pičel. Rezultati so nanizali znana dejstva. Največ knjižnic in uporabnikov je na Facebooku (razen na Madžarskem – tam izstopa YouTube), sledijo Instagram, Twitter, TikTok in LinkedIn v različnem vrstnem redu. Povsod je zaznati, da so uporabniki navzoči, ne pa aktivni.
Tehnologija naj nas povezuje, ne razdvaja
Mestna občina Ljubljana je stopila na pot, imenovano Digitalna Ljubljana. Spletna stran je še v pripravi, projekt pa obljublja izboljšanje kakovosti življenja Ljubljančank in Ljubljančanov. Matej Cerar, predstavnik Službe za digitalizacijo MO Ljubljana, je izpostavil nekaj konkretnih primerov. Prvi je nedvomno povezana s knjižnicami. Delovale bodo kot digitalni ambasadorji. Zaposleni bodo prebivalcem pomagali reševati življenjske zadrege, npr. izpolnjevati obrazce, se prijavljati na razpise ipd. Digitalna mestna uprava bo zagotavljala delovanje velike mestne družine.
Podatki so nova nafta
Raziskovalec dr. Luka Kronegger s FDV je govoril o razmerju med velikimi, tehnologijo in osebno odgovornostjo. Teža je na tej zadnji. Vemo, katere podatke imajo o nas korporacije in kaj vse z njimi počnejo? Celotna zgodba umetne inteligence namreč temelji na podatkih, ki jih vnašamo sami. Kdor tega ne želi, naj mu bo omogočeno živeti drugače, je poudaril.
Ljudje kreiramo prihodnost, ne tehnologija.
Knjižnica – korak pred drugimi oddelki v ustanovi
V Narodni galeriji so pristopili k digitalizaciji in v delovno skupino povabili Natašo Ciber, vodjo knjižnice. To se je izkazalo za odlično odločitev, saj imamo knjižničarji s podatki v digitalni obliki veliko izkušenj. Podobno kot COBISS za muzejske zbirke deluje Galis, muzejski informacijski sistem. Poudarila je, da spremembe lahko dobro zagovarjamo, le če sodelujemo.
Dogodek Delovanje specialnih knjižnic v času digitalne preobrazbe je imel tudi svoj neformalni del, ko smo ob domačem jabolčnem zavitku spletali in vzdrževali poznanstva. Obetajo se spremembe in čakajo nas novosti. Naša prizadevanja, tegobe in ambicije je na okrogli mizi o dodani vrednosti digitalizacije povzel Matej Cerar: »Nekaj delaš zato, ker ima dodano vrednost, nekaj pa zato, ker imaš rad svoje delo.«
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
