V Laškem je 19. in 20. maja potekala dvodnevna konferenca Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z naslovom »Znanje. Priložnosti. Razvoj. Z vseživljenjskim učenjem spreminjamo prihodnost«. Naslovila in z različnih zornih kotov je osvetlila izzive, ki nas čakajo na področju razvoja kadrov. Ob tem so bili predstavljeni dosežki evropskih programov ASI, KOC, SPIN in drugih ter dobre prakse sodelujočih podjetij.
Konferenca je bila tudi priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj o tem, kje smo na področju razvoja kadrov v Sloveniji danes, pa tudi kaj nas čaka ob prehodu v četrto industrijsko revolucijo. Večkrat je bilo poudarjeno, da bo s pametno specializacijo izgubilo zaposlitev 25 ali celo več odstotkov zaposlenih, saj bodo izginili poklici, ki jih opravljajo. Pojavili pa se bodo novi poklici, ki jih danes še ne poznamo ali so še v povojih, pa sploh nimamo kadra, ki bi lahko ta delovna mesta zasedel. Tako so bili že gostje uvodne okrogle mize enotnega mnenja, da je vlaganje v dodatno izobraževanje kadra danes ključno, če želimo konkurirati tako na globalni ravni kot v luči vedno bolj poudarjenega demografskega upada v Sloveniji. Poudarili so tudi pomen zavedanja in nujnost ravnanja za doseganje sprememb v miselnosti ter namenjanja več sredstev v vlaganje v dodatno izobraževanje kadrov. V nasprotnem primeru bomo le še bolj zaostajali za vodilnimi državami na tem področju, kot so Finska, Danska, Švedska in Belgija.
Na zaključnem dogodku programov KOC in ASI, ki so ga poimenovali Skupaj v prihodnost – skrb za kadre kot temelj uspešnosti podjetij, je potekala okrogla miza. Poleg Gorazda Jenka iz SVRK, Tomaža Kordiša iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter dr. Simone Šarotar Žižek z Ekonomske fakultete Univerze v Mariboru je na njej sodelovala tudi Darija Premk z ACS. Odstirali so različne poglede na to, kaj prinaša prihodnost na področju razvoja kadrov. Poudarili so vseživljenjsko učenje in razvoj potrebnih kompetenc za uspešno vpeljavo modela krožnega gospodarstva in digitalizacije.
Izpostavili so, da se je potreba po vseživljenjskem učenju že zasidrala v našo zavest in postala stalnica v razmišljanjih predvsem vodstvenega kadra. Kljub temu imamo še veliko možnosti táko razmišljanje prenesti na vse zaposlene. Današnja hitro spreminjajoča se družba zahteva veliko prilagajanja in samo s krepitvijo poklicnih in organizacijsko specifičnih kompetenc zaposlenih bodo podjetja težko sledila razvoju. Zato se morajo posvečati tudi in predvsem temeljnim spretnostim odraslih, tudi tistih najnižje izobraženih. Predvsem je treba okrepiti zavedanje zaposlenih, da se morajo usposabljati za to, da bodo ostali konkurenčni, zaposljivi, zadovoljni sami s seboj. Poleg tega je treba okrepiti miselnost, da nam mehke veščine in poklicne ter organizacijsko specifične kompetence ne bodo prav nič koristile, če ne bomo imeli razvitih temeljnih spretnosti. To je temelj, na katerem začnemo graditi vse druge spretnosti in veščine, ki jih potrebujemo v življenju.
Darija Premk je poudarila, da se velik delež osipnikov iz osnovne in srednje šole, ki imajo po raziskavi PIAAC nižje temeljne spretnosti, tako v zasebnem kot poklicnem življenju nauči uspešno izogibati obveznosti, za katere nimajo kompetenc. Poskrbijo, da namesto njih te dejavnosti opravijo drugi. Ne izkoristijo pa priložnosti, da bi jih razvili sami in tako postali pri delu samostojnejši in učinkovitejši.
Gostje okrogle mize so se med drugim spraševali tudi, kako motivirati k povezovanju in aktivnemu vseživljenjskemu učenju tudi prihajajoče generacije zaposlenih, ki imajo drugačne vrednote kot tisti, ki so že nekaj časa na trgu delovne sile. Predvsem so poudarili, da za to potrebujemo delujoč sistem, vlaganje v spretnosti, da pa brez spodbujanja znanosti in konkurenčnosti, ki bosta znanje zaposlenega naredila uporabnega in zanj smiselnega, ne bomo naredili ničesar. Predvsem je pomembno, da vodstva podjetij prenehajo razmišljati o vlaganju v razvoj kadra kot stroških dela, temveč da v tem vidijo priložnost za dvig dodane vrednosti podjetja in investicijo v ljudi. Tako bodo svojo vlogo osmislili tudi zaposleni. Podjetja pa se pri tem lahko močno oprejo na razvejano mrežo ljudskih univerz po vsej Sloveniji. Te ponujajo v okviru svoje javne službe brezplačno strokovno svetovanje na področju nadaljnjega oz. nadaljevalnega – formalnega in neformalnega – izobraževanja odraslih, pa tudi specializirane in podjetjem prilagojene programe izobraževanja, ki bodo v skladu z njihovo politiko razvoja kadrov.
Konferenca je bila tudi priložnost, da smo udeležencem predstavili dejavnosti ACS na področju razvoja temeljnih spretnosti odraslih in dejavnosti, ki potekajo v okviru TVU. Udeleženci so izrazili predvsem zanimanje za ocenjevanje temeljnih spretnosti z vprašalnikom SVOS pa tudi za knjižice z opisniki.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
