Pred kratkim sem prebrala knjigo Daniela Golemana z naslovom The Emotionally Intelligent Leader (2013). Avtor se ukvarja z vedenjsko in kognitivno nevroznanostjo, pa tudi psihologijo oz. podrobneje čustveno inteligenco. Slednjo povezuje z merljivimi poslovnimi rezultati posameznikov v podjetjih in jo navaja kot nujno lastnost dobrega vodje.
V projektu »Dejavnost informiranja in svetovanja ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja 2016–2022, ki ga sofinancirata ESS in MIZŠ, se dnevno srečujemo z delodajalci, vodji, direktorji in menedžerji. Prispevek je namenjen prav njim, da bi še dodatno razvili videnje lastnega emocionalnega zavedanja.
Ena ključnih družbenih kompetenc je zmožnost izražati lastne občutke. Čustvene signale pošiljamo ob vsakem srečanju. V plesu občutkov in misli čustvena sposobnost vodi naše odločitve iz trenutka v trenutek, pri čemer gre z roko v roki z razumnim umom, ki omogoča ali onemogoča posamezniku samostojno razmišljati.
Ob branju knjige se mi je porajalo vprašanje: »Ali razmišljamo o prikazu lastne subtilnosti na delovnem mestu, s katero čustvene reakcije prehajajo od ene osebe k drugi?« Navsezadnje smo vsi del »orodja« za čustvene spremembe.
Najuspešnejši vodje so socialno spretni. To pomeni, da lahko dokaj hitro povežejo ljudi, so naravni voditelji in organizatorji. Uspešno gladijo oziroma rešujejo spore. Čustveno rastejo in ustvarjajo dobro razpoloženje. To je nalezljivo, močno vpliva na vedenje in odnose v ekipi. Verižno reakcijo začne vodja ali menedžer, ki naj bi imel pozitiven čustveni odnos tako do sodelavcev kot svojega dela. To potrjujejo različne raziskave, ki opisujejo povezave med čustveno inteligenco vodilnih in rezultati organizacije.
Ravno to je ugotovil tudi Goleman. Pravi, da so si najučinkovitejši voditelji med seboj podobni v enem ključnem pogledu: imajo visoko stopnjo tistega, kar je postalo (po)znano kot čustvena inteligenca.
V knjigi najdemo koristne napotke, ki lahko vplivajo na uspešnost skupine, oddelka ali organizacije na splošno. Opisane so smernice, kako razviti te lastnosti, razprava o vsaki posamezni kompetenci čustvene inteligence je poglobljena.
Če želijo torej vodje izboljšati odnose, poslovno kulturo, dolgoročno uspešnost v svojem podjetju, razvijati inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih ter navsezadnje učinkovitost delovnega procesa, morajo izboljšati stopnjo lastne čustvene in socialne inteligentnosti.
Čustvena inteligenca je čustvena zrelost, ki jo je moč zaznati v posamezni kompetenci na petstopenjski lestvici. Prve tri kompetence označujejo osebnostne, medtem ko sta preostali dve vezani na medosebne kompetence posameznika.
Več ...
- Samozavedanje je prva komponenta čustvene inteligence. Pomeni globoko razumevanje ali izboljšanje prepoznavanja in poimenovanja lastnih čustev, prednosti, slabosti, potreb in nagonov, boljše razumevanje vzrokov občutkov, občutek nadzora in obvladovanje telesa, razumevanje svojih vrednot in ciljev.
- Samokontrola pomeni prepoznavanje razlike med občutki in dejanji, zmožnost moduliranja in nadzora lastnih dejanj, občutek notranje kontrole, vestnost in zanesljivost.
- Motivacija je tista lastnost, ki jo imajo praktično vsi učinkoviti vodje. Ta kompetenca pomeni strast do dela in omogoča usmerjanje k doseganju ciljev. Motivirani ljudje iščejo ustvarjalnost, so vztrajni, željni raziskovanja in uporabljajo nove pristope k delu. Radi imajo izzive, se učijo in so zelo ponosni na dobro opravljeno delo. Kadar imajo ljudje radi svoje delo zaradi samega dela, se pogosto počutijo zavezane organizaciji, ki jim to omogoča. Organizaciji so predani.
- Empatija je od vseh razsežnosti čustvene inteligence najbolj prepoznavna. Vodja premišljeno preučuje, zazna in razume občutke zaposlenih, seveda v kombinaciji z drugimi dejavniki, in jo uporablja pri sprejemanju inteligentnih odločitev. Kot sestavina vodenja je pomembna iz vsaj treh razlogov: naraščajoče ekipe zaposlenih, hitrosti globalizacije. Empatija igra ključno vlogo pri ohranjanju talentov v podjetju.
- Socialne kompetence se v večini podjetij štejejo kot ključne za sposobnost vodenja. Predstavljajo namreč vrhunec dimenzij čustvene inteligence. Socialno usposobljeni ljudje imajo navadno širok krog poznanstev, spretni so v sporazumevanju, običajno so zelo učinkoviti pri upravljanju odnosov, predvsem takrat, ko razumejo in nadzorujejo lastna čustva ter sočustvujejo z občutki drugih. Takrat imajo povečano sposobnost analize in razumevanja odnosov, lažje rešujejo konflikte in se pogajajo v nesoglasjih.
Koristi, ki izhajajo iz dobro razvite čustvene inteligence, so razsežne za oba pola – menedžerje, vodje in zaposlene, posameznike. To potrjuje trditev, da je čustvena inteligenca tista, ki bi jo morali v večji meri (zavestno) razvijati.
Ana Marija Blažič (anamarija.blazic@ric-nm.si), RIC Novo mesto
