V projektu Čustveni dežnik (Erasmus+ 2022-2-SI01-KA210-ADU-000096414) smo ustvarili komplet orodij za likovno terapijo. Namenjen je spoprijemanju s stresom, krepitvi odpornosti in ustvarjalnosti.
• Predstavitev likovne terapije kot aktivnosti
• Navodila za izvedbo delavnic likovne terapije
• Več kot 30 ustvarjalnih aktivnosti, ki jih lahko vključimo v delavnice
Motivacija za projekt je izhajala iz občutka tesnobe, ki jo je povzročil tok navidezno neskončnih kriz, ki se je začel s tako imenovano migrantsko krizo leta 2015. Dodatno se je okrepil in razširil zaradi senzacionalizma in komponente lažnih novic v našem medijskem prostoru. Z gotovostjo lahko rečemo, da nismo bili edini, ki smo ga občutili.
Globalne ali osebne krizne situacije so priložnost za izboljšanje naše ustvarjalnosti in krepitev odpornosti. Med zaporami zaradi covida-19 so se ljudje soočali z večjim številom omejitev, vendar so postali tudi bolj ustvarjalni. Podatki kažejo, da so svojo ustvarjalnost izražali predvsem s številnimi dejavnostmi, kot so kuhanje, ples in vrtnarjenje. Zakaj ne bi na seznam dodali še likovne terapije?
Vrsta likovne terapije, ki jo predstavlja projekt Čustveni dežnik, temelji na dejstvu, da ima vsak človek prirojeno sposobnost izražanja svojega notranjega sveta z umetnostjo, ko z interpretacijo ustvarja nov pomen. Umetniško znanje ni pogoj za sodelovanje – poudarek je na posamezniku in ustvarjalnem procesu. Proces zdravljenja in krepitve odpornosti se začne z uporabo domišljije in ustvarjalnosti za vizualno izražanje misli in čustev.
Zaradi svojih značilnosti je likovna terapija zelo primerna za IO, zlasti za neformalno vseživljenjsko učenje. Dejavnost je še posebno primerna za odrasle, ki imajo težave z izražanjem bodisi zaradi slabih govornih ali pisnih sposobnosti bodisi zaradi jezikovnih ali čustvenih ovir. Vsem omogoča, da govorijo univerzalni jezik umetnosti, ne glede na raven njihovih umetniških spretnosti.
Komplet orodij Čustveni dežnik je na voljo kot odprt učni vir, ki ga lahko najdete tukaj.
Ivan Močnik (ivan.disora@gmail.com), Društvo DISORA