Projekti Erasmus+ pogosto prinašajo dragocene publikacije, a mnoge po zaključku utonejo v pozabo. Vnos v nacionalno knjižnično zbirko jim omogoča večjo dostopnost – uporabniki jih lažje najdejo v knjižničnih katalogih in digitalnih zbirkah. Obstaja pot, ki jih lahko ohrani pri življenju.
Vse knjige, tudi elektronske, priročniki, učbeniki, revije, časopisi, notno gradivo ipd., ki nastane v Sloveniji, mora pred izidom po Zakonu o obveznem izvodu publikacij dobiti t. i. kataložni zapis o publikaciji (CIP). Gre za tisti kvadratek na zavihku naslovnice, ki vsebuje ISBN in identifikacijsko številko v sistemu COBISS (COBISS.SI-ID). Po tej knjigo uporabniki najdejo v katalogu. Preverijo, v katerih knjižnicah je na voljo in ali je prosta, jo rezervirajo. Če gre za (brezplačno) elektronsko izdajo, jo lahko naložijo, prelistajo, preberejo, uporabijo objavljena spoznanja. Iskanje po katalogu s ključnimi besedami jim prav tako pomaga najti gradiva, nastala v projektih.
S tem svoji publikaciji zagotovimo pot v svet. Postopek opravijo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ima značaj javne službe, torej je brezplačen. Nekajkrat letno organizirajo seminar za neformalne založnike, kjer podrobno predstavijo namen in cilje pridobivanja izdanega knjižnega in neknjižnega gradiva. S prijavnico si zagotovite mesto in dobili boste vse odgovore na svoja vprašanja.
CIP za tiskane in elektronske publikacije
Postopka za pridobivanje CIP-a za tiskano in elektronsko publikacijo se med seboj nekoliko razlikujeta. Nekaj strani gradiva, ki ga bomo izdali kot tiskano knjigo, pošljemo po e-pošti. Edini pogoj je, da ima urejen kolofon ter dovolj vsebine, da je mogoče publikacijo uvrstiti v predmetno področje in ji določiti vrstilec Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Pridobljene podatke dodamo na sodo stran pred kazalom, kjer je kolofon. Ko gre v tisk, je CIP na pravem mestu.
Potem oddamo obvezne izvode in s tem zagotovimo mesto naše izdaje v knjižničnem katalogu.
CIP za elektronske publikacije pridobimo, ko imamo pripravljeno končno različico publikacije. Oddamo jo na Portal za založnike in v kratkem času dobimo obvestilo, da je CIP pripravljen. Vstavimo ga na ustrezno mesto in oddamo končno različico publikacije. Tako postane dostopna na portalu dLIB – Digitalne knjižnice Slovenije. Kdor bo iskal po katalogu, bo s klikom na povezavo knjigo lahko odprl in bral.
Knjige, financirane z javnimi sredstvi, so brezplačne, zato jih radi podarimo lokalni knjižnici in knjižnici, specializirani za naše področje. V našem primeru specialni knjižnici za izobraževanje odraslih na ACS.
Ne gre za slovensko posebnost
Katalogizacijo opravljajo nacionalne knjižnice posameznih držav. V Veliki Britaniji je za CIP-e odgovorna British Library, v ZDA Library of Congress. Zdi se, da je slovenski CIP preglednejši od anglo-ameriškega.
Za ustrezno ureditev izdanega gradiva, ki sodi v t. i. sloveniko (dela, izdana v Sloveniji, o Sloveniji in Slovencih), smo torej odgovorni vsi – tisti, ki pišemo, urejamo in izdajamo. S tem ko knjiga dobi CIP, se zagotovi potrdilo o njenem obstoju. Tudi če se po naključju vsi izvodi izgubijo, ostanejo arhivski izvodi v Repozitorjih NUK in Univerzitetne knjižnice Maribor. Vsaka dobi po dva obvezna izvoda, ki nista namenjena izposoji.
Zapisi o knjigah se hranijo v vzajemni bazi COBISS+. To pomeni, da posamezni knjižničar zgolj prevzame zapis, doda polja za zalogo v svoji knjižnici – in že se v katalogu pojavi podatek o lokaciji, kjer je knjiga na voljo za izposojo.
Publikacije, ki nastanejo v programih Erasmus+ in so izdane v Sloveniji, sodijo v sloveniko. Zato je prav, da jih delimo s splošno javnostjo in jih damo na voljo v branje in uporabo. Razvite metode, načini, rezultati in dosežki bodo tako dostopni za nedoločen čas. Postali bodo nesmrten vir za nove zamisli. Poiščite več informacij na spletni strani NUK. Čakajo vas prijazni sogovorniki, ki podajajo hitre in uporabne odgovore.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
