Tik pred poletnimi počitnicami je gneča (tudi) v knjižnicah. To je razveseljiv podatek, saj pomeni, da branje knjig razumemo kot prostočasno dejavnost, primerno za vroče počitniške dni. Beremo na plaži, ob bazenu, v parku, na vrtu … Beremo tudi na vlaku, letalu, avtobusu, ladji in drugih prevoznih sredstvih. Dobra novica je, da knjig ne bo zmanjkalo.
Toda kaj izbrati, kaj prebrati? Preden se odločimo, je dobro poznati Deset pravil bralcev Daniela Pennaca. Sama bi dodala še eno: da preberemo najprej konec zgodbe.
Toda – kako vedeti, kaj brati? Kaj berejo drugi? Na voljo je ker nekaj seznamov. Svoje objavljajo založbe, precej knjižnic objavlja sezname najpogosteje izposojenih knjig in temu namenja določeno polico. Vseslovenska statistika izposoj je objavljena na spletni strani COBISS. Naj vas ne zmoti, da so na začetku otroške knjige – to je kar nekako logično. Izvrsten podatek je, da je na tretjem mestu trenutno najbolj brana knjiga slovenske avtorice.
Čemu brati? Številne raziskave kažejo raznovrstne pozitivne učinke branja: razvijanje sporazumevalne zmožnosti, domišljije, zbranosti in še mnoge druge. Brati je treba začeti čim prej. Brati je treba tako otroku kot starostniku. O tem smo na ACS pred leti izdali še vedno aktualni priročnik Branje za znanje in branje za zabavo.
Tone Pavček je rekel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Zato – berimo. Berimo tisto, kar nam ustreza, kar nam je všeč, ob čemer uživamo. Stranski učinki ne izostanejo.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
