Kaj nenadni globalni prehod na učenje na daljavo v času epidemije novega koronavirusa pomeni za prihodnost IO? So učitelji usposobljeni in kompetentni za izvajanje online učenja? Kdo je izključen iz teh oblik učenja, tako na strani udeležencev kot izvajalcev – kako to zaznati in jih motivirati?
Razmislek o teh in podobnih vprašanjih, povezanih z nenadnim, a globalnim zaprtjem šol v času epidemije novega koronavirusa, je objavljen v rubriki Covid-19 na spletni strani Oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske FF. Avtor prispevka dr. Borut Mikulec kot vodilno organizacijo, ki je v tej krizi prevzela pobudo, navaja UNESCO. Pod sloganom Learning never stops namreč objavljajo zanimivosti in rešitve za izobraževanje in učenje na daljavo.
Študije o izobraževanju na daljavo dokazujejo, da je slednje učinkovito le, če je podpora osebnemu stiku med učiteljem in učečim se. Vloga obeh je pri tovrstnem pridobivanju znanja spremenjena, učitelj se mora potruditi, da dobi kakovostno povratno informacijo. Oblike samostojnega učenja na daljavo niso primerne za vse. Uspešnejši so posamezniki z visoko motivacijo in naprednim znanjem IKT. Zato je najbolje, če gre za kombinacijo online in tradicionalnih stikov vseh vključenih v proces pridobivanja znanja. Za učenje na daljavo je treba usposobiti tudi učitelje.
Avtor prispevka opozarja, da se tehnološka podjetja, mednarodne korporacije in globalna izobraževalna industrija nikakor ne smejo zadovoljiti s kratkoročno postavljenimi cilji, razmišljati morajo daleč naprej. Kako naj bi bili torej izobraževalni sistemi globalno organizirani po koncu trenutne krize?
Interes, da s ponujenimi »zastonjskimi« platformami za izobraževanje na daljavo pridobivamo masovne podatke o študentih za namene osebnega sledenja, pripravo personaliziranega in na podatkih temelječega izobraževanja, preoblikovanje javnega izobraževanja po meri »rešitev« privatnih tehnoloških podjetij, testiranja zdravstvenega stanja, identificiranja potrošniških interesov itn.?
Odgovora še ni, izpostavljena pa sta dva pomisleka. Obstaja resna bojazen, da se bo zmanjševalo število kontaktnih ur poučevanja na račun cenejšega izobraževanja na daljavo. To lahko med drugim vodi tudi v izgubo dela učiteljev, ki so pogosto zunanji izvajalci. Druga težava je zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov. Brezplačne platforme, dosegljive na spletu, pomenijo oddajanje cele gore osebnih podatkov. Gremo v smer, ko bo izobraževanje postalo del po meri izdelane potrošniške ponudbe? Kaj to pomeni za javno šolstvo? Bodo analize osebnih podatkov vodile v strojno izdelane osebne izobraževalne načrte?
Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti, da izobraževanje na daljavo še bolj od klasičnega stika med šolo in udeležencem ob robu pušča večino ranljivih, ki se jim v zadnjih letih trudimo približati. Pomanjkanje izobraževalnih možnosti jih lahko vodi v socialno izključenost in izolacijo.
V branje pa priporočamo tudi ostala razmišljanja na podstrani covid-19. Predstavljamo jih v posebnem članku.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
