Za mano je nekaj časa dela na daljavo. Moj poštni predal in vsi kanali socialnih omrežij so zasuti z nasveti, priporočili, idejami, izzivi. Nasveti za učinkovito delo od doma. Priporočila, ki jih moramo upoštevati v času »koronakrize«. Ideje za preživljanje časa za štirimi stenami. Izzivi, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. Ne manjka seveda kopice različnih spletnih tečajev.

Kako to, da ne obstaja aplikacija, ki bi ljudem pomagala v času pandemije in tako rešila svet pred katastrofo?

Te dni sem imel malo več časa za razmislek. Ob vsem razmahu digitalne tehnologije v zadnjem času, ob industrijski revoluciji 4.0, o kateri tako radi govorimo, in ob vseh aplikacijah, ki se ukvarjajo z vso banalnostjo človekovega delovanja, sem se vprašal, kako to, da ne obstaja aplikacija, ki bi ljudem pomagala v času pandemije in tako rešila svet pred katastrofo? Minilo je zgolj nekaj ur in »refresh« poštnega predala mi je ponudil tudi to informacijo. Aplikacijo pravzaprav že imamo.

Bi bilo smiselno šteti in locirati okužene?

Zasebni komplet in koronaštevec

Ideja je v tem, da vsak posameznik, ki je okužen z novim koronavirusom, to označi na aplikaciji, hkrati pa se vsem v okolici te osebe vklopi opozorilo. Facebook, Google in ostali tehnološki giganti naj bi se z ameriško vlado in ostalimi inštitucijami že pogovarjali o deljenju teh podatkov z naših pametnih telefonov. Aplikacijo so poimenovali Private Kit: Safe Paths, njen prototip pa naj bi že obstajal.

Nekatere države so že začele s pobudami, da bi podatki s pametnih telefonov pomagali pri zajezitvi širjenja virusa, med prvimi recimo Južna Koreja in Izrael.

Nekdo je na FB predlagal t. i. koronaštevec. Zamisel je, da bi vsak od nas vsak dan zjutraj najprej poklikal, koliko nas je v gospodinjstvu in koliko od teh ima povišano telesno temperaturo. Na podlagi tega bi delali statistiko, jo analizirali in sprejemali nadaljnje odločitve.

Teoretično se vse našteto sliši zanimivo, a obstaja seveda na drugi strani cel kup etičnih pomislekov. Že sedaj so zaradi vojne proti virusu na kocko postavljene številne človekove pravice, deljenje podatkov o našem zdravstvenem stanju in lokaciji pa gre še korak naprej. Mene osebno straši že samo dejstvo, da o tem države sploh razmišljajo.

Zakaj je dobro biti malo »nor«?

Razvoj novih aplikacij je posledica kreativnosti, ki je bila dodatno angažirana s tem, da človeštvo išče izhod iz težav, v katerih se je znašlo. Ko smo potisnjeni iz cone udobja, tudi na rob preživetja, je to lahko čas za nore izume. Verjetno ste slišali za fizika Isaaca Newtoona, ki je zaradi razsajanja kuge in posledično začasnega zaprtja Univerze v Cambridgeu leto in pol prisilno preživel v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in kar nekaj njegovih slavnih iznajdb naj bi bilo posledica časa, ko je »študiral doma«.

Številna podjetja (vključno z nami) so bila praktično čez noč vržena v delo od doma. Marsikatero pred tem ni imelo s tem nobenih izkušenj. Iskali smo in še vedno iščemo rešitve, kako na novo organizirati delovne procese, interno komunikacijo in vse ostalo. Katapult iz dnevne rutine nas je prisilil, da začnemo razmišljati drugače, kot smo do sedaj.

Digitalni pospešek zaradi korone

V enem od prejšnjih blogov sem zapisal, da na vlak digitalizacije skačejo še zadnja podjetja, ki želijo biti konkurenčna na trgu v naslednjem desetletju. Ko sedaj gledam posledice dela od doma, imam občutek, da bosta tehnološki razvoj in digitalizacija dobila izjemen pospešek in da se bodo nekatere stvari zgodile še prej, kot bi se sicer. Nekatera podjetja bodo popolnoma spremenila poslovanje. Nekatera se ne bodo nikoli več vrnila na star način poslovanja. Zakaj tako mislim?

Kaj nas bo delo od doma naučilo?

  • Doma smo lahko učinkovitejši. Seveda ob predpostavki, da smo dovolj samodisciplinirani.
  • Vsaj del zaposlenih lahko delo v enaki meri opravi od doma, saj delajo izključno na računalniku.
  • Sestanki so krajši. Nanje se moramo dobro pripraviti.
  • Delovni čas je fleksibilen. To je pomembno zlasti za podjetja, ki delujejo globalno.
  • Privarčujemo čas vožnje. Tisto uro na dan lahko uporabimo za razvijanje novih idej ali prosti čas (včasih gre tudi oboje hkrati).
  • Delati in ne zgolj »hoditi v službo«. Morda bo kdo ravno sedaj na novo odkril svoje poslanstvo ali kreiral novo idejo.

Ironije obdobja korone

Živimo v globalnem svetu, kjer je vsaka informacija, vsaka dobrina dostopna takoj, hkrati pa so države današnje Evrope videti kot nekakšna srednjeveška mesta, ki postajajo samozadostna, v strahu pred kugo se zapirajo in obdajajo z obzidji.

Človek je družbeno bitje, zdaj pa se moramo (vsaj fizično) distancirati od sočloveka, če želimo ravnati odgovorno.

Vsako leto smo se bali vročinskih valov, danes pa že nestrpno pričakujemo začetek poletja, saj upamo, da bodo višje temperature pregnale skrivnostni virus.

Vedeli smo, da bo recesija enkrat v prihodnosti prišla, a nihče si verjetno ni predstavljal, da bo krizo povzročil virus, ki je zdaj popolnoma zaustavil ne zgolj gospodarske aktivnosti na globalni ravni, temveč vsakdanje življenje.

Svet se v resnici ni ustavil!

Svet se ni ustavil, je pa res, da se je v zadnjih dveh tednih zelo upočasnil. Predvsem pa se bo začel vrteti drugače. Ne razmišljajte, da »bomo že preživeli teh nekaj tednov«. Ne bodo tedni, ampak meseci. Predvsem pa bo naša stvarnost prihodnje mesece in leta drugačna, saj bodo posledice bolezni precej bolj drastične kot sam virus. Prej ko se bomo temu uspeli prilagoditi, lažje bo za nas.

S podjetji, s katerimi sodelujemo, ostajamo v stiku. Poskušamo razumeti, kaj preživljajo in s kakšnimi izzivi se vse soočajo. Ponujamo jim pomoč in podporo. Naše preteklo delo nakazuje, da se znamo prilagajati potrebam zunanjega okolja. Poskušamo priti posameznikom in podjetjem naproti, svojo ponudbo za podjetja pa ves čas izboljšujemo.

Edina prava aplikacija, ki nas bo rešila, se imenuje naša prilagodljivost.

Prilagodimo se. To je največ, kar lahko storimo v tem trenutku.

Rok Trdan (rok.trdan@cene.stupar.si), Cene Štupar – CILJ