Kako ustvarjati priložnosti za učenje, ki izhajajo neposredno iz življenja in potreb ljudi? In kako vanje vključiti odrasle, ki jih izobraževalna ponudba redkeje doseže? S temi vprašanji smo se med 28. septembrom in 2. oktobrom v okviru mobilnosti Erasmus+ odpravili v Avstrijo in Italijo. Ekipo smo sestavljali dr. Nevenka Bogataj, dr. Tanja Rupnik Vec, Ema Meden in Erika Švara z Andragoškega centra Slovenije (ACS) ter Tadej Fink z RIC Bela krajina.
Sledenje na delovnem mestu je povezovalo raziskovalne, razvojne in izvajalske poglede na izobraževanje in učenje odraslih. Posebno pozornost smo namenili skupnostnemu učenju na podeželskih in gorskih območjih, sodelovanju odraslih pri oblikovanju izobraževalnih dejavnosti ter vključevanju manj dejavnih odraslih, zlasti starejših moških.
Razmišljam o tem, kako izobraževalne rešitve odsevajo značilnosti naravnega okolja. V težko dostopnih alpskih vaseh avstrijskokoroške kmetice mentorice izvajajo praktične delavnice, v Bolzanu pa skupnosti dobivajo sredstva za samoorganizirane izobraževalne dejavnosti. Sistem prihaja naproti ljudem, tudi kadar se mora iztegniti do visokih nadmorskih višin in odročnih dolin
Obiskali smo tri regije v neposredni soseščini: Koroško (Avstrija), avtonomno pokrajino Južna Tirolska (Italija) in avtonomno pokrajino Trentino (Italija). Imajo primerljiv (in izzivalen) zgodovinski razvoj, današnje število prebivalcev (pribl. pol milijona) in regionalni BDP (pribl. 47.000 EUR na prebivalca). Trentino in Južna Tirolska močno poudarjata avtonomijo ter zadrževanje vplačanih davkov v regiji. Na Južnem Tirolskem to pomeni tudi avtonomijo izobraževanja odraslih, medtem ko v ostalih dveh regijah IO navezujejo bodisi na poklicno izobraževanje ali turizem bodisi na kulturo in razvoj podeželja.
Celovec: delovanje na prostoru med Alpami in Jadranskim morjem
Prvi del mobilnosti nas je vodil na Univerzo Alpe Adria v Celovcu, kjer nas je gostil Oddelek za izobraževanje odraslih in poklicno izobraževanje Inštituta za izobraževalne vede in raziskovanje izobraževanja. Gostiteljem smo med drugim predstavili zasnovo in prakso ACS ter zbudili zanimanje, saj podobne ustanove na Koroškem nimajo. Najbliže neformalnemu izobraževanju je organizacija Kärntner Bildungswerk, ki pa je odvisna predvsem od projektov in prostovoljskega dela. Srčna ekipa sodelavcev doživlja lep odziv. Sledil je obisk Ländliches Fortbildungsinstitut Kärnten (LFI) v izobraževalnem središču Bildungshaus Schloss Krastowitz. Gre za primer središča z nastanitvenimi zmogljivostmi za izvedbo daljših, rezidenčnih oblik izobraževanja. Pravkar prenovljen in odlično opremljen prostor je v preteklosti spreminjalo tako svoje ime (Hrastovec) kot vloge. Ponazarja, kako pomembni so pri načrtovanju izobraževanja odraslih na podeželju prostorske razmere, možnost prehrane in dostopnost z javnim prevozom.
Ob obiskanih praksah me je najbolj zaposlovalo razmerje med strokovno podporo in avtonomijo ljudi pri odločanju o tem, kaj je v njihovem okolju vredno učenja in skupnega delovanja. Tu vidim tudi izziv za naše delo: kako prepoznati in podpreti učne razsežnosti lokalnih pobud ter pri tem ohraniti prostor za samoiniciativnost, vzajemnost in občutek pripadnosti.
V ospredju ogleda in razprave so bili izzivi, pomembni tudi za slovensko okolje: kako prepoznati izobraževalne potrebe v lokalni skupnosti, kako povezati različne ustanove in pobude ter kako izvajalcem zagotoviti primerno strokovno in organizacijsko podporo. Posebej nas je zanimalo, kako oblikovati izobraževalne vsebine, v katerih prebivalci prepoznajo neposredno povezavo s svojim življenjem in okoljem. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje spremljanja kakovosti in učinkov skupnostnega učenja. Razvoj zaupanja, sodelovanja in skupnih aktivnosti terja čas, njegovi rezultati pa niso vedno zajeti v številu izvedenih ur ali izdanih potrdilih.
Bolzano: poudarjanje dvojezičnosti, avtonomije ter samosvojega pogleda tudi na izobraževanje odraslih
V Bolzanu smo obiskali Urad za nadaljnje izobraževanje in jezike Avtonomne pokrajine Bolzano. Njegovo delo ponuja zanimivo izhodišče za osrednja vprašanja naše učne mobilnosti.
Pomemben del južnotirolskega pristopa so namreč lokalni izobraževalni odbori (Bildungsausschüsse), ki povezujejo društva, zainteresirane prebivalce ter predstavnike šol, knjižnic in občin. Ti prepoznajo učne potrebe kraja, jih uskladijo in predlagajo v financiranje Uradu. Skupnost ima tako dejavno vlogo pri nastajanju izobraževalne ponudbe – odbori vodijo participativne procese ter krajanom zagotovijo realizacijo tako pripravljenih predlogov za trajnostni razvoj kraja. Delovanje odborov je prostovoljsko, obseg financiranja pa je določen s številom prebivalcev in izobraževalnim namenom projekta. Poudarek je na udeležbi in aktivnosti, manj pa na zahtevnosti in dokazovanju elementov učenja. Preprosto zastavljen pristop ima učinek, zanimiv tudi za nas: udeležba moških se precej približa udeležbi žensk.
Organizacijski model izobraževanja odraslih na Južnem Tirolskem je dvotiren (ponudnikom in krajem neposredno) ter uspešno aktivira uporabnike, šibkejša pa je njegova strokovna nadgradnja.
Model je odprt za vključevanje udeležencev, učinkovit za ohranitev odzivnosti na potrebe kraja. Spodbuja k razvoj izobraževalnih dejavnosti in kakovostni izvedbi.
Darzo: ko dediščina povezuje skupnost in spodbuja problemsko učenje
Pot smo nadaljevali proti Darzu. Ugotavljali smo, kako na Biosfernem območju UNESCO Alpi Ledrensi e Judicaria povezujejo ohranjanje naravne in kulturne dediščine s trajnostnim razvojem. Pri tem na podlagi zakonskih spodbud vključujejo lokalne skupnosti v vzdrževanje in soupravljanje območja.
V prostoru med Dolomiti Brenta in Gardskim jezerom se varovanje naravne in kulturne dediščine navezuje na dolgo tradicijo skupnega upravljanja naravnih virov. Pomemben del tega okolja je Ekomuzej Judicaria Od Dolomitov do Gardskega jezera, ki sloni na dejavnem vključevanju prebivalcev. Ni omejen na eno lokacijo, stremi pa predvsem k aktivnosti prebivalcev, da spomine ohranjajo žive in jih posodabljajo za današnjo uporabo. Tako dajejo težo implicitnemu znanju in priložnostim za učenje odraslih. Gostitelji o svojem delu niso govorili kot o izobraževanju in niso uporabljali s tem povezanih pojmov. V ospredju sta bila predvsem aktivnost ter z njo povezano informiranje in ozaveščanje o dediščini, okolju ter odgovornem odnosu do njiju. Naš vtis je bil, da je učenje odraslih sestavni del sodelovanja in skupnih dejavnosti, ne da bi ga posebej načrtovali in spremljali z andragoškega vidika. Obisk nas je spodbudil tudi k razmisleku: koliko učenja v skupnosti ostaja neimenovanega tudi pri nas in kako ga strokovno podpreti ob ohranjanju njegove vpetosti v življenje ljudi?
Presenetil me je entuziazem vseh deležnikov vpetih v izobraževanje odraslih, ki smo jih obiskali. Pri svojem delu prvenstveno izhajajo iz primarnih potreb svojega okolja in dediščine ter veliko stavijo na prostovoljno delo in aktivno udejstvovanje prebivalstva. Navdihujoče.
Spodbude za nadaljnje delo
Mobilnost Erasmus+ je dosegla večplastne cilje in okrepila našo energijo za nadaljnje delo. Priprava nanj je bila izziv, opazovanje tujih praks pa je omogočilo vzporednice z našim delom ter prepoznavanje področij, kjer je Slovenija močna. Spoznali smo, da na uveljavljanje lokalnih tem vplivajo tudi dejavniki, ki jih v našem sistemu ne poznamo. Učili smo se, kako učenje prispeva k življenju (v) skupnosti.
Vsebinsko izjemno bogato in dinamično potovanje, vir navdiha in novih idej! Obenem pa povezovalno in zabavno – čas med vožnjo je ob zanimivih refleksijah o vtisih in spoznanjih prav drvel.
Vsebinsko bogata in intenzivna mobilnost nam je prinesla nova strokovna spoznanja ter dragocene spodbude za nadaljnje razvojno delo. Spodbudila je ideje o novih možnostih zagotavljanja participacije, učenja v lokalnih skupnostih ter strokovni podpori izvajalcem za dejavnejše vključevanje moških v načrtovanje in izvedbo izobraževalnih dejavnosti. Gostiteljem in mentorjem obiskanih organizacij se zahvaljujemo za prisrčen sprejem, predstavitve in odprto strokovno razpravo.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si) in Erika Švara (erika.svara@acs.si), obe ACS






