Razvoj in vzpostavitev središč ISIO
Zamisel, da v slovenskem prostoru organiziramo in odraslim ponudimo celostno svetovalno podporo pri njihovem izobraževanju in učenju, je zorela dlje časa. Konec devetdesetih let smo na ACS s posebnim vprašalnikom povprašali praktike v IO, kašne so potrebo po svetovanju pri odraslih in kako naj bo svetovalna dejavnost organizirana, da bo nanje odgovorila. Analiza podatkov je pokazala, da odrasli potrebujejo svetovalno podporo tako pri odločanju za izobraževanje kot med njim.
Izkazalo se je tudi, da je potreb po svetovalni podpori v IO vedno več. Poleg opravljene analize smo preučili tudi evropske prakse organizirane svetovalne dejavnosti v IO. Izstopali so angleški in irski primeri. Vse to in lastni strokovni premisleki so prispevali k zasnovi modela ISIO. Več o modelu in strokovnih premislekih za vzpostavitev 14 regionalnih svetovalnih središč za IO, t. i. središč ISIO, smo leta 2002 opisali v priročniku Svetovanje v izobraževanju odraslih.
V modelu ISIO so bili opredeljeni: cilji informativno-svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih – svetovalnega središča za izobraževanje odraslih v izbranem lokalnem okolju in v regiji, vrste informativno-svetovalne dejavnost, organiziranost delovanja središča ISIO, lokalno/regionalno svetovalno omrežje (partnerstvo), kadrovski, materialni in finančni pogoji delovanja, spremljanje, samoevalvacija, zunanja evlavacija, dokumentacija središča ISIO ter promocija in informiranje.
Priročnik je izšel le leto zatem, ko je v skladu z modelom ISIO odprlo vrata prvih pet regionalnih svetovalnih središč za izobraževanje odraslih – središč ISIO. Pri tem smo upoštevali tudi teoretske premisleke, ki jih je že v osemdesetih letih zapisal dr. Zoran Jelenc sam in pozneje, leta 2003, tudi skupaj z dr. Sabino Jelenc Krašovec.
Za vzpostavitev prvih pet središč ISIO je bil v letu 2000 objavljen javni razpis takratnega Ministrstva za šolstvo in šport. V skladu z opredeljenimi kriteriji v javnem razpisu je bilo izbranih pet LU, nosilk vzpostavitve središč ISIO: LU Koper, RIC Novo mesto, AZM – LU Maribor, LU Murska Sobota in UPI Žalec, ki so vrata središč ISIO odprle v letu 2001.
V letu 2000 je dogovor med ACS in MIZŠ o vzpostavitvi 14 središč ISIO temeljil na odločitvi, da se v vsaki od 12 statističnih regij (gorenjski, koroški, osrednjeslovenski, jugovzhodni, notranjsko-primorski, obalno-kraški, podravski, posavski, severnoprimorski, zasavski, savinjski in v Prekmurju) in dveh sub-regijah (savinjsko-šaleški in spodnjem Podravju), vzpostavi vsaj eno.
Nekaj zgodovine
Prvemu razpisu je sledil naslednji v letu 2001 in zatem vzpostavitev štirih svetovalnih središč v letih 2002 (tri) in 2003 (eno). Z zamikom pa smo do načrtovane mreže 14 središč ISIO prišli v letu 2005, s pomočjo sredstev ESS. V letu 2017 se je mreža središč ISIO še razširila, tako da je bilo v vsaki od petih velikih statističnih regij (število prebivalcev nad 120.000) zagotovljeno delovanje dveh središč ISIO. S tem pa je bila zagotovljena tudi večja dostopnost svetovanja odraslim v velikih regijah.
To smo od leta 2004 naprej zagotavljali tudi z razvijanjem terenskega dela, s t. i. pristopi »outreach«, predvsem s podporo sredstev ESS. Poleg delovanja na sedežu smo zagotavljali svetovalno podporo v drugih organizacijah bodisi kot stalne ali občasne točke, pa tudi na drugih javnih mestih, s stojnicami na ulicah, v nakupovalnih središčih, s svetovanjem na delovnem mestu, v zaporih, romskem naselju ipd.
Zadnja organizacijska sprememba pa se je zgodila prav letos, ko obeležujemo 20-letnico prvih petih središč ISIO: svetovalna dejavnost v IO se je vzpostavila kot javna služba. S 1. 1. 2021 je 34 javnih izobraževalnih organizacij postalo nosilec izvajanja svetovalne dejavnosti v IO kot javne službe v skladu z ZIO-1 (2018). Javna služba povezuje 3 področja svetovalne dejavnosti: pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja (dejavnost središč ISIO), ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih (dejavnost, ki se je razvijala v različnih projektih ESS v preteklih letih), in samostojnem učenju (dejavnost SSU).
Dva temeljna cilja delovanja središč ISIO
Ko se ozremo na prehojenih 20 let, lahko ugotovimo, da je razvoj tekel dinamično. V vseh letih smo ohranjali udejanjanje že od začetka zapisanih dveh temeljnih ciljev v modelu ISIO:
- vsem odraslim zagotoviti kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju ter
- povezati čim več ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev v lokalnem okolju in tako zagotoviti usklajeno delovanje ter ponuditi uporabnikom prijazno in kakovostno storitev.
Z dejavnostjo središč ISIO prispevamo k uresničevanju:
- individualnih ciljev odraslega, povezanih tako z izobraževanjem in učenjem kot razvojem v poklicnem in osebnem življenjem ter
- strateških ciljev IO v Sloveniji, zapisanih v ReNPIO; s svetovalno dejavnostjo smo sledili ciljem vseh treh prednostnih področij in še posebej skrbeli za vključevanje ranljivih skupin odraslih.
Evropske izkušnje in strokovna podpora ACS
Z razvijanjem svetovalne dejavnosti v središčih ISIO smo na ACS sledili tudi evropskim priporočilom, saj je bilo v vseh nedavni evropskih strateških dokumentih za izobraževanje odraslih zapisano, da je zagotavljanje kakovostnega svetovanja ključ za večjo dostopnost izobraževanja in učenja odraslim v vseh življenjskih obdobjih (Resolucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih, 2011 (trenutno je v pripravi novi); Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle, 2016). Kot primer dobre prakse udejanja tega priporočila z dejavnostjo središč ISIO smo bili s predstavitvami v preteklih letih večkrat povabljeni tudi na različne evropske strokovne in strateške dogodke ali kot partnerji v evropskih projektih, kot je GOAL.
Na ACS smo si vseh 20 let prizadevali za stalno strokovno podporo mreži središč ISIO z:
- razvijanjem novih pristopov v svetovalni dejavnosti za večje doseganje vseh odraslih,
- pripravo strokovnih gradiv, svetovalnih pripomočkov, orodij, spletnih aplikacij za podporo delu svetovalcev,
- usposabljanjem svetovalcev (temeljno in stalno spopolnjevanje),
- organiziranjem skupnih strokovnih in promocijskih dogodkov (npr. prepoznavnih Dnevov svetovalnih središč, ki smo jih preimenovali v Dneve svetovanja za znanje),
- umeščanjem svetovalne dejavnosti v sistemske in strateške dokumente in
- povezovanjem z drugimi socialnimi partnerji, ki delujejo na področju IO, ter drugimi svetovalnimi omrežji na nacionalni in regionalni ravni.
Prav svetovalci so bili in so ključni dejavnik udejanjanja ciljev, poslanstva in kakovosti izvajanja svetovalne dejavnosti v središčih ISIO. Zato smo jim v vseh teh letih namenjali posebno pozornost z zagotavljanjem stalnega strokovnega spopolnjevanja, povezovanjem in vključevanjem v razvojno delo (učili smo se drug od drugega) ter umeščanjem njihove vloge v sistem IO. Posledica teh prizadevanj je tudi opredelitev svetovalca kot strokovnega delavca v IO v novem ZIO-1 (2018).
Vse preizkušene strokovne pristope in dobre prakse iz dejavnosti središč ISIO smo umestili tudi v Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Pripravila jih je strokovna skupina, imenovana od MIZŠ, potrdil pa Strokovni svet za izobraževanje odraslih v juniju 2020.
Več o konkretnih rezultatih in dosežkih v mreži središč ISIO v zadnjih 20 letih objavljamo v e-Novičkah. Prispevke pripravljamo tako sodelavke ACS kot svetovalci iz petih središč ISIO, ki so prva odprla svoja vrata. Prispevka iz Žalca in Novega mesta najdete že v tej številki.
V imenu sodelavcev ACS in več deset tisočih odraslih, ki ste jim s svetovanjem za znanje odprli nove priložnosti v poklicnem in osebnem življenju svetovalcem iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za opravljeno delo.
Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS
