Mednarodni dan pismenosti, 8. september, je Bralno društvo Slovenije počastilo z nacionalnim strokovnim posvetom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na letošnjem posvetu, ki je nosil pomenljiv naslov Zapeljevanje v branje ali Kako branje živi na spletu, smo se udeleženci spogledovali z novodobnimi bralnimi formati. Poleg predstavnice Bralnega društva Slovenije in predstavnika Društva Bralna značka Slovenije je v imenu ACS navzoče pozdravila tudi naša direktorica dr. Nataša Potočnik. Suhoparnim statističnim podatkom o zaskrbljujočem stanju branja odraslih v Sloveniji je vdahnila življenje in jim dodala čustveno noto. Pričujoče je med drugim pretresla s podatkom, da zgolj tretjina staršev bere svojim otrokom.
‘Ponotranjenje branja kot užitka je dejavnik uspešnosti (učne, osebne, karierne),’ je bila ena od tez, ki jo je v plenarnem predavanju postavila raziskovalka branja s FF v Ljubljani dr. Ana Vogrinčič Čepič v svojem prispevku O branju kot užitku ter o pogovarjanju o branju, poučevanju branja in novodobnih bralnih formatih. Branje raziskuje na različne načine, v intervjujih s prostovoljnimi sogovorniki v Vodnikovi domačiji, skozi pogovore z učenci osnovnih in srednjih šol, prek pedagoškega dela s študenti. Postavila je podlage za t. i. pedagogiko branja za užitek in odprla vprašanje, kako v šole vključiti to dimenzijo in tako spodbuditi interes za branje pri mladih. Ko je v nadaljevanju spregovorila tudi o bralnemu doživetju (pomembno je, kako beremo, in ne le, kaj beremo, vsak lahko o prebranem nekaj pove, tudi če ni dober bralec, zato je pogovor o branju lahko vključujoč in povezovalen), pa je najbrž nehote odprla vrata tudi ‘andragogiki branja za užitek’.
Ta pogled je skladen s t. i. dialoškim branjem, ki so ga utemeljili izobraževalci odraslih v Španiji in je osrednja metoda dela v dialoških bralnih krožkih (‘tertulia literaria’). V Sloveniji smo jo poskušali vpeljati z izobraževalnim programom Knjige so zame, študijskimi krožki ipd. Ugotovitve raziskovalke dr. Ane Vogrinčič Čepič kažejo, da je pomembno tudi okolje, v katerem beremo.
To nas lahko k branju spodbudi (na primer v naravi, javnem prometu, kavarni, javnih ustanovah). Prav tako je poudarila, da je interes za branje mogoče spodbuditi s čutnimi pristopi, na primer glasnim branjem, filmsko adaptacijo, zvočno knjigo, podkasti, pogovori o prebranem, priporočili bližnjih ipd.
Klemen Markovčič, režiser na RTV Slovenija, nas je s predavanjem o prenosu literature v druge medijske oblike zapeljal v svet zvočnih knjig in radijskih iger za otroke in odrasle. Besedilu zvočne knjige ne dodajajo ničesar in omogočijo poslušalcu intimen čas s knjigo. Poslušali smo odlomek iz zvočne knjige Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, ki je nastala v produkciji RTV, bere jo igralka Saša Mihelčič. Pri oddajah za otroke je k besedilu dodana še dramatizacija, ilustracija, lutke, dialog z bralcem. Ogledali smo si pravljico Molitvice s stopnic Petra Svetine, bere igralka Barbara Cerar, ki je nastala v okviru serije Čebelice. Do te za otroke naravnost magične serije je mogoče dostopati tudi prek spletne strani družina.pismen.si.
Na delavnici Kako ustvariti profil na Instagramu in navdušiti bralce nas je Alenka Štrukelj iz Literarne lekarne seznanila s družbenim omrežjem Instagram. Popeljala nas je skozi postopek ustvarjanja profila ter nas seznanila z dragocenimi izkušnjami iz prve roke.
Pripoved knjižne blogerke in gimnazijske učiteljice Nine Prešeren nas je za dobro uro in pol povsem prevzela. Začela je z osebno zgodbo svojih začetkov bloganja o prebranih knjigah, napotki, povzetimi po nekakšnem etičnem kodeksu teh vnetih bralcev in zaključila s povabilom, naj se v tem preizkusimo sami. Na njeni spletni strani Gospodična knjiga se poleg zapisov o prebranih knjigah najdejo avtorski podkasti, povezave na predstavljene knjige in tudi povezave do različnih drugih knjižnih blogerjev v Sloveniji.
Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, ki jo je vodila dr. Ana Vogrinčič Čepič, sodelovali pa so še Luka Pavlin (Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skoberne), blogerki Urška Bračko in Katarina Ferk ter vodji delavnic Alenka Štrukelj in Klemen Markovčič. Beseda je tekla predvsem o družbenih omrežjih in zvočnih knjigah. Luka Pavlin je opozoril na vlogo osebnega okusa pri izbiri med interpretirano ter neinterpretirano brano zvočno knjigo. Na pobudo iz publike, ali bi lahko zvočne knjige nadomestile klasično branje, so prišli različni odgovori. Mlajše generacije naj bi bile zvočnim knjigam zelo naklonjene. Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, katera družbena omrežja dosežejo katero starostno skupino ter kakšna je vloga algoritma pri vidnosti objave. Druženje smo zaključili z ogledom knjižne škatle kot novosti na slovenskem trgu.
Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si) in mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS
