S projekti mobilnosti osebja skrbimo za izboljšanje dobrih praks in pristopov k neformalnemu izobraževanju odraslih pripadnikov etničnih manjšin
Zavod Burja s projekti mobilnosti osebja zasleduje svojo strategijo internacionalizacije, krepi mednarodno mrežo partnerskih organizacij in v svoje delovne procese uvaja nova znanja. Izmenjuje dobre prakse, relevantne informacije, daje skupne pobude, skrbi za vzajemno učenje in nove projekte. S tem prispeva k večji vlogi manjšinskih organizacij na področju neformalnega izobraževanja odraslih in večjo dodano vrednost svojim končnim uporabnikom, priseljencem narodov nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji.
Z vsakim delovnim obiskom dolgoročno vplivamo na pomembna ključna področja. Krepimo potenciale in motivacijo odraslih pripadnikov manjšin za vključevanje v neformalno izobraževanje, omogočamo jim učne priložnosti in spodbujamo aktivnosti ozaveščanja, informiranja in socialne vključenosti. Izboljšujemo institucionalne sposobnosti lastne organizacije in hkrati razvijamo mednarodna in regionalna partnerstva.
Za krepitev medsektorskega povezovanja izbiramo različne institucije v tujini, od občin do ljudskih univerz in nevladnih organizacij. Pomembno se nam zdi, da delujejo v nacionalno mešanem okolju, koordinirajo različne oblike neformalnega izobraževanja ter imajo pozitivne prakse pri socialnem vključevanju etničnih manjšin.
Že nekaj let uspešno izvajamo projekte mobilnosti osebja v okviru programa Erasmus+. Tudi v času restrikcij zaradi pandemije covida-19 smo vse naše mobilnosti izvajali v živo. Pred kratkim pa smo pridobili tudi akreditacijo programa Erasmus na področju izobraževanja odraslih.
V sklopu aktualnega projekta Druge perspektive znanja smo že izvedli učne mobilnosti pri partnerskih organizacijah: Občini Ludbreg in Ljudski univerzi v Umagu (Hrvaška) ter pri nevladni organizaciji Inovativna mreža v Subotici (Srbija).
Za konec smo med 9. in 11. marcem obiskali Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU v Bruslju. Sprejeli so nas Luka Živić in Barbara Zupan, svetovalca za izobraževanje, mladino in šport, ter Sašo Gazdić, svetovalec za kulturo in avdiovizualne zadeve.
Opravili smo vrsto individualnih in skupnih pogovorov na temo analize stanja in implementacije novih politik na področju izobraževanja odraslih, tako na splošno kot na področju kulture. Zanimali so nas predvsem novi trendi, ki zasledujejo strategijo izobraževanja odraslih do leta 2030. Želeli smo osvetliti novo Resolucijo o nEPUO, ki je bila sprejeta lansko jesen v času PSEU.
Veseli nas, da evropski program tudi v prihodnjem obdobju zasleduje prednostne izzive, ki temeljijo na bolj kombiniranem učenju, razvoju (in tudi omejevanju) digitalnega učenja. Za nas je še posebno pomembno bolj vključujoče in socialno pravičnejše učenje.
Med vrsto tem, o katerih smo razpravljali, bi radi izpostavili predvsem tiste, v katerih prepoznavamo dodatni potencial za krepitev prednostnih nalog zasledovanja skupne strategije. Gre za vzpostavljanje skupnega evropskega pristopa k oblikovanju sistema mikrodokazil oziroma zapisovanju učnih izidov, ki jih posamezniki dosegajo z učenjem manjšega obsega. Druga tema pa so različne spodbude za vključevanje naših pripadnikov v programe izobraževanja odraslih. Možna rešitev je tudi vpeljevanje osebnih računov in vavčerjev. S tem bi država sistemsko spodbudila vključevanje odraslih v različne izobraževalne programe. Podobno so pred časom uvedli na Hrvaškem.
Menimo, da bi dobra in dosledna politika vpeljevanja teh orodij našim priseljencem pomagala, da z bolj motiviranim pristopom izberejo tiste izobraževalne vsebine, s katerimi bodo socialno bolj vključeni. Postali bi bolj konkurenčni na trgu delovne sile in s tem bi bil narejen pomemben korak k njihovi boljši integraciji v večinsko družbo.
Damir Hauptman (damir.hauptman@gmail.com), Zavod Burja
