»Vseživljenjsko učenje mora za vse postati resničnost v Evropi,« je zapisano v Programu znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je pripravila EK. Pridobivanje znanja v vseh starostnih obdobjih ter stalno nadgrajevanje spretnosti in veščin za delo in življenje sta ključnega pomena za večjo inovativnost, učinkovitost ter kakovostnejše življenje. Tako v EU kot Sloveniji bo še naprej ključno spodbujanje in motiviranje zlasti nižje izobraženih in drugih prikrajšanih skupin k vključitvi v izobraževanje in učenje, kajti le to bo omogočalo lažji prehod in obstoj na trgu dela, zmanjševalo vse večja tveganja socialne izključenosti ter zagotavljalo kakovostnejše življenje.
Kaj o izobraževanju in VŽU prebivalcev Slovenije kažejo uradni statistični podatki? Koliko odraslih prebivalcev, starih 15 in več let, se izobražuje in usposablja v formalnem in/ali neformalnem izobraževanju? Koliko od njih je starih 65–74 let? Ali na odločitev o izobraževanju vpliva že dosežena izobrazba? Koliko se usposabljajo zaposleni, brezposelni in samozaposleni? SURS je odgovore na ta vprašanja, podkrepljene s preglednimi grafi, predstavil v prispevku Tedni vseživljenjskega učenja 2021.
Vključenost odraslih v izobraževanje in učenje v Sloveniji še vedno pada
Podatkih kažejo, da se je leta 2020 v Sloveniji v formalnem in/ali neformalnem izobraževanju izobraževalo in usposabljalo skupaj 14,3 % prebivalcev, starih 15–74 let, kar je za skoraj dve odstotni točki manj kot leta 2019. Vključenost v izobraževanje in učenje v Sloveniji že nekaj let upada, še posebno opazno pa se je znižala lani. V prvem letu spopadanja s pandemijo covida-19 je bil delež vključenih za več kot osem odstotnih točk nižji kot leta 2010. Zato ostaja izziv, kako z različnimi ukrepi ponovno spodbuditi in povečati vključenost odraslih v izobraževanje in učenje.
Najmanj so se izobraževali in usposabljali odrasli z doseženo srednješolsko izobrazbo
V izobraževanje je bilo leta 2020 vključenih največ odraslih z doseženo le osnovnošolsko izobrazbo ali manj (24,1 %). Ti so bili vključeni predvsem v formalno izobraževanje. Daleč najmanj pa so se izobraževali ali usposabljali odrasli z doseženo srednješolsko (10, 9 %) ter višješolsko izobrazbo (14,3 %). Poleg izobrazbe na vključenost v izobraževanje in učenje pomembno vpliva tudi starost.
Največ so se izobraževali mlajši odrasli
Največ so se izobraževali mladi, stari med 15 in 24 let (76,6 %), precej manj pa so se vsaj v eno od oblik izobraževanja vključevali stari 50 in več let (3 %). Še nižji je ta delež med 65–74-letniki, ki se je leta 2020 še posebej znižal zaradi pandemije covida-19. V zadnjem 10-letnem obdobju je bil ta delež največji leta 2013, ko je bilo vključenih 5,5 % prebivalcev te starosti, leta 2019 4 %, lani pa le še 1, 9 %.
Kot že leta prej je bilo tudi leta 2020 v različne oblike izobraževanje in usposabljanja vključenih več žensk (14,7 %) kot moških (13,9 %).
Deleža zaposlenih in brezposelnih, vključenih v izobraževanje in učenje
Največ so se izobraževali in usposabljali zaposleni (11,1 %) ter brezposelni (10,3 %), najmanj pa samozaposleni. Med njimi je bilo namreč kar 92, 9 % takšnih, ki se v letu 2020 niso vključili v noben program izobraževanja in usposabljanja. Največ so se izobraževali neaktivni prebivalci (19,2 %), med katere pa spadajo tudi učenci, dijaki in študenti, stari vsaj 15 let.
Slovenija tik pod povprečjem EU-27
Po vključenosti odraslih v formalno in/ali neformalno izobraževanju je Slovenija v letu 2020 padla pod povprečje EU-27 (9,2 %). V letu 2020 se je formalnega in/ali neformalnega izobraževanja udeležilo 8,4 % odraslih, starih 25–64 let, kar je najnižji delež v zadnjih 10 letih. Najvišje vrednosti tega kazalnika so ponovno imele skandinavske (Švedska, Finska in Danska), najnižje pa vzhodnoevropske države (Romunija, Bolgarija in Slovaška).
Rezultati naslednje ankete o IO bodo znani čez dve leti
Anketa o izobraževanju odraslih je je bila nazadnje izvedena leta 2016. Naslednja izvedba je predvidena jeseni 2022, priprave že tečejo Raziskava bo na novo osvetlila nekatere ključne kazalnike. Vprašalnik bo poleg predpisane mednarodne metodologije vključeval dodatne vsebine o IO.
Priredila: Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
