Opravila, povezana s pridelavo zelenjave, se za izkušene vrtičkarje začnejo precej prej, kot smo na pripravo vrta pomislili mi, začetniki na tem področju. Bi pomislili na to, da sami posadite ali posejete kaj, če bi preživljali dneve ‘običajnega’ marca in ne takšnega, kot je bil letošnji? Situacija, v kateri smo se znašli, je bila drugačna. Samoumevne stvari so naenkrat postale vprašljive, marsikdo od nas se je poslovil od hitrega vsakdana in celo od službenih obveznosti.
Toda narava je živela in cvetela v polnem sijaju. Vreme je bilo idealno. Kako torej porabiti čas, ki je bil mnogim morda prvič v življenju podarjen in prepuščen, da ga izkoristijo, kakor želijo sami?
Tiste, ki imajo hiše in vrtove, je lepo vreme pognalo ven, med zelenjavne in cvetlične gredice. Kaj pa tisti, ki te možnosti nimamo? Vrtičkanje smo dolgo povezovali s starejšimi generacijami, vedno pogosteje pa se jim pridružujejo tudi mlajše družine, zlasti tiste, ki živijo v mestih. Vemo, da ni tako samoumevno imeti tisti svoj kos zemljice, ki ne pomeni samo samooskrbe in ekološko pridelane hrane, ampak nudi tudi vsakodnevno rekreacijo, za marsikoga predvsem sproščanje.
Morda pa bi lahko izkoristili svoje balkone ali celo prazne okenske police? Ampak kako začeti?
Tako je nastala ideja o srečanju vrtičkarjev v spletni aplikaciji Jitsi Meet. Povabili smo izkušene vrtičkarje, da bodo svetovali tistim, ki se na pot sadik in semen šele podajajo. Načrtovali smo eno srečanje, a smo že po prvem pogovoru vedeli, da se bomo še videli.
Prvo srečanje je bilo aprila, v začetku setvene sezone. Udeležile smo se ga tako začetnice, ki v življenju nismo še ničesar posejale, kot tudi dolgoletne izkušene vrtičkarice. Vrtnarjev to sezono ni bilo med nami. Vprašanja so začela dobivati odgovore. Kateri so dobri in slabi sosedje, kdo prodaja najboljša semena in sadike, kako proti škodljivcem na vrtu, kako se vzgajajo kalčki … Zaključile smo z dogovorom, da do naslednjega srečanja vsaka izmed nas posadi vsaj eno vrtnino. Tiste, ki nimamo svojega koščka zemlje, bomo sadile v cvetlična korita. Da se ne da? Pa kaj še.
Čez slab mesec smo se ponovno srečale. Da smo izpolnile dogovor, sklenjen na prvem srečanju, smo dokazovale s fotografijami. Peteršilj, jagode in česen enako dobro kot na vrtu zrastejo tudi v cvetličnem koritu. Ste vedeli, da se kalčkov ne sadi, ampak se vzgajajo tako, da jih namakamo v posodi, iz katere odteče odvečna voda? Tudi jaz ne. Na drugem srečanju smo se tudi začetnice počutile že hudo izkušene. Zaradi peteršilja? Ja, tudi.
Pripravljene smo bile na nov dogovor. Tokrat smo se odločile, da vsaka izmed nas posadi nekaj nenavadnega, eksotičnega, in na tretjem druženju, ki je načrtovano za mesec avgust, poročamo o uspehu. Zaenkrat bomo sadile arašide, ingver, avokado, melone in podobno.
Avgustovsko srečanje pa seveda ni namenjeno samo poročanju o rasti eksotičnih rastlin. Prave vrtičkarice se bomo bahale tudi z uspehom vrtnin, ki od aprila že pridno rastejo ob dobrih sosedih.
Oldina Redžepagić (oldina.pehadzic@lu-jesenice.net), LU Jesenice
