Na ACS smo 4. decembra v spletnem okolju orodja Zoom izpeljali strokovni dogodek z naslovom Vrednotenje znanja zaposlenih, izkušnje in izzivi, ki se ga je udeležilo skoraj 90 udeležencev – predstavnikov prakse, stroke, ministrstev, združenja delodajalcev, sindikata in drugih deležnikov.
Strokovni dogodek smo organizirali v okviru projekta Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2022, ki ga sofinancirata MIZŠ in EU iz ESS.
Na ACS že vsa leta delovanja razvijamo in v prakso vpeljujemo tudi aktivnosti za vrednotenje že pridobljenega znanja in spretnosti odraslih. V zadnjih letih smo v okviru več projektov ESS razvijali postopke in orodja za vrednotenje neformalno in priložnostjo pridobljenega znanja odraslih. Trenutni projekt teče v obdobju 2016–2022 in poudarja vrednotenje neformalno pridobljenega znanja zaposlenih. Ob tem razvojnem delu si hkrati prizadevamo za sistemsko umestitev področja. V ZIO-1 (2018) je v javno službo umeščena tudi svetovalna dejavnost za ugotavljanje in dokumentiranje znanja in spretnosti odraslih, vendar imamo na sistemskem urejanju področja še izzive. Prizadevamo si, da bi bili izobraževalci odraslih vključeni tudi v tretjo fazo procesa vrednotenja, to je v ocenjevanje, predvsem v tisti del, ki ima formativno naravo in pripravlja odraslega na postopke certificiranja. Kolegi na evropskih srečanjih poudarjajo, da gre v tem primeru za »neformalno ocenjevanje neformalnega«, ki podpira formalne postopke ocenjevanja in končnega certificiranja znanja in spretnosti odraslih.
Omenjeni dogodek smo organizirali, da bi še naprej razvijali in sistemsko bolj celostno umeščali to področje ter ga v praksi še okrepili.
Želeli smo predstaviti evropski pogled na izzive vrednotenja znanja in spretnosti pri odraslih, zato smo bili veseli, da smo gostili strokovnjaka CEDEFOP Ernesta Villalbo Garcia. V prispevku je izpostavil, da ima učenje, ne glede na okolje, v katerem poteka, vrednost – tako za posameznika kot družbo. Zato je treba tudi formalno izobraževanje dopolniti z vrednotenjem neformalno in priložnostno pridobljenih znanj.
Raziskava o postopkih vrednotenja v podjetjih (CEDEFOP, 2014) je pokazala naslednje:
- vrednotenje znanja zaposlenih v podjetjih poteka v glavnem za namen zaposlovanja, osebne rasti ter načrtovanja razvoja zaposlenih in kariernega napredovanja,
- več truda je v postopke vrednotenja vloženega pri vrednotenju znanj ključnega kadra,
- socialne kompetence so vedno pomembnejše,
- prenosljivost izidov vrednotenja je velik izziv.
Poleg rezultatov raziskave so bili za nas pomembni tudi pogledi na trenutno stanje na področju vrednotenja v Evropi ter izzivi za prihodnost. Ugotovljeno je namreč, da je v porastu število strategij in postopkov, a z omejeno koordinacijo med sektorji. Narašča tudi uporaba sistemov NPK v povezavi z vrednotenjem, medtem pa pogrešamo vključitev drugih modelov vrednotenja.
Ne moremo pa tudi mimo izzivov, kot so:
- postopke vrednotenja približati vsem odraslim,
- poskrbeti za celovitost in koordinacijo področja,
- okrepiti učinkovitost svetovanja (pristop outreach),
- vključiti več ključnih deležnikov ter
- opraviti več analiz o stroških in učinkih postopkov vrednotenja.
V nadaljevanju je bil predstavljen praktični vidik postopkov vrednotenja za odrasle v okviru projekta Svetovanje zaposlenim 2016–2022. Vera Mlinar (ACS) je predstavila rezultate projekta v obdobju 2016–2020, s posebnim poudarkom na vrednotenju znanj in spretnosti zaposlenih. Polona Knific (LU Jesenice) je prikazala izkušnje zaposlenih pri pripravi zbirne mape. Izpostavili so, da ta vpliva na dvig njihove motivacije, dvig samozavesti in spodbudo za naprej. Prispevek je bil še posebno zanimiv iz dveh vidikov: prikaza prednosti rabe e-portfolija ter pozitivnih učinkov oblikovanja tega skozi oči odraslih, ki so se v postopke vrednotenja vključili. Tina Kržišnik (RIC Novo mesto) pa je predstavila projekt SoftSkills4EU. Njegov cilj je opredeliti ključne mehke veščine in spretnosti, potrebne v Evropi, razviti strategijo in nova orodja za e-vrednotenje in e-učenje z uporabo koncepta digitalnih značk ter omogočiti povezavo z dokumenti Europass. Razvito orodje za e-učenje in e-vrednotenje bo dostopno tudi v slovenščini.
Sicer smo pa deležniki, ki skrbimo tako za razvojno kot izvedbeno dimenzijo vrednotenja, s prispevki dobili potrditev, da so temelji našega dela pravi in razmišljamo v pravo smer!
Prispevki in zaključki strokovnega dogodka bodo kmalu dostopni na spletni strani ACS.
Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS
